Države donatorke so očitno upoštevale prošnje generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana, ki je ob začetku konference dejal, da je še letos Afganistanu potrebno nameniti 1,3 milijarde dolarjev, in predsednika prehodne afganistanske vlade Hamida Karzaja, ki je medtem ocenil, da bo država samo letos potrebovala od 1,8 do dve milijardi dolarjev. Afganistan so zadnjih letih pretresale katastrofe, vojne, nasilje in pomanjkanje, je v prošnjah za čimvečjo pomoč dejal Karzaj. Karzajevemu pozivu se je pridružil tudi gostitelj konference, japonski premier Džuničiro Koizumi, ki je hkrati izrazil upanje, da se bodo Afganistanci znebili svojega orožja in ga nadomestili s poljedelskim orodjem.
"ZDA ne bodo zapustile afganistanskega ljudstva, mednarodna skupnost pa ne sme dopustiti njegovega neuspeha," pa je medtem poudaril ameriški državni sekretar Colin Powell. Američani so sicer že pred začetkom konference sporočili, da ne bodo največji donatorji na konferenci, saj ogromno denarja vložijo že v svoje vojaško posredovanje v državi.
Sekretar španskega zunanjega ministra Miguel Nadal, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, je medtem izrazil zadovoljstvo, da so države članice EU unije največje donatorke konference. Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten pa je medtem poudaril dolgoročno zavezanost unije pri pomoči afganistanskemu ljudstvu. "Ne smemo pozabiti na naš glavni cilj, to je Afganistan brez nasilja, socialnih krivic in izključenosti," je dejal Patten.
Svetovalec za gospodarstvo v prehodni afganistanski vladi Torek Farhadi je izrazil zadovoljstvo nad doslej zbrano finančno pomočjo in nad obljubami, da naj bi ta prišla zelo hitro. Tako bi po Farhadijevih besedah lahko čimprej plačali kakih 250.000 državnih uradnikov, ki so že šest mesecev brez plačila. Kot prednostne naloge prehodne vlade, je Farhadi naštel obnovo šolstva, telekomunikacij, prometa in zdravstva. V Afganistanu namreč trenutno vsak peti otrok umre pred petim letom starosti.
Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn pa je ocenil, da je potrebno oblikovati poseben sklad, v katerega naj bi se stekala sredstva manjših držav, ki s finančno pomočjo ne morejo upravljati na dvostranski ravni. Predsednik Azijske banke Tadao Chino je napovedal, da bodo skupaj s Svetovno banko in Programom ZN za razvoj (UNDP) v Afganistan poslali posebno misijo, ki bo podrobno ocenila, kaj država najbolj potrebuje. Organizacija ZN prehrano je medtem ocenila, da je potrebno za obnovo afganistanskega kmetijstva, ki predstavlja steber gospodarstva v državi, nameniti 39 milijonov dolarjev.
Kdo bo koliko namenil?
Po besedah generalnega sekretarja ZN Kofija Annana bo Afganistan v prihodnjih petih letih potreboval 10 milijard dolarjev. Do danes dopoldne so zbrane že tri milijarde dolarjev.
Japonska bo v obdobju dveh in pol let v Afganistan poslala 500 milijonov dolarjev, polovico vsote že v prvem letu. Denar naj bi bil namenjen predvsem nastanitvi beguncev in razseljenih oseb, izboljšanju zdravstvenega in šolskega sistema ter odstranjevanju pehotnih min.
Evropska unija bo letos Afganistanu namenila 487 milijonov dolarjev, od česar bo šlo 200 milijonov iz blagajne Evropske komisije, ostalo pa iz držav članic. Po sedanjih ocenah, naj bi EU namenila miljardo evrov oziroma 886 milijonov dolarjev v obdobju petih let. Velika Britanija se je zavzela, da bo pokrila 20 odstotkov sredstev Evropske unije.
Saudska Arabija je odobrila 200 milijonov dolarjev za nujno in humanitarno pomoč, kar bo v Kabul prispelo v treh letih.
Svetovna banka namerava kmalu poslati v Kabul 50 od 70 milijonov dolarjev – v 30 mesecih pa bo poslala še 500 milijonov. Denar naj bi bil namenjen predvsem odstranjevanju pehotnih min, izgradnji infrastrukture, usposabljanju šolstva, zdravstva ter ostalim osnovnim potrebam. Donacijo Svetovne banke morajo potrditi še države članice.
Azijska razvojna banka bo v dveh in pol letih razrušenemu Afganistanu namenila 500 milijonov dolarjev, kar bo kombinacija posojil in subvencij.
Iran je za leti 2002 in 2003 obljubil 120 milijonov, v prihodnjih petih letih pa bo doniral še 600 milijonov dolarjev.
Indija bo namenila 100 milijonov dolarjev za rekonstrukcijo države ter dodaten milijon za administracijo. Poleg denarja namerava v Kabul poslati še milijon ton žita.
ZDA: 296 milijonov dolarjev; Nemčija: 283 milijonov dolarjev v naslednjih štirih letih; Norveška: 40; Španija:100; Južna Koreja: 45; Švica: 20; Kanada: 78;Švedska: 100; Francija: 24; Kuvajt: 30; Turčija: 5; Kitajska: 1 milijon kot pomoč prehodni vladi; Kazahstan: bo pomagal na ekonomskem in humanitarnem področju s hrano, gorivom in gradbenimi materiali.
Razvojna mreža Aga Khan pa bo v Afganistan poslala 75 milijonov dolarjev.