Ob prihodu na vrh skupine G7 v kanadskem mestu La Malbaie je predsednik ZDA Donald Trump obžaloval, ker se je skupina skrčila in si zaželel vrnitve Moskve vanjo. S tem je verjetno še dodatno zaostril odnose z zaveznicami v skupini, ki so že sedaj napeti zaradi ameriške uvedbe carin na aluminij in jeklo.
Trump verjetno razjezil evropske zaveznice
Še posebej se bodo verjetno razjezile evropske zaveznice, ki so do Rusije kritične zaradi podpore proruskih separatistov v Ukrajini, domnevnih načrtovanj umorov ruskih oporečnikov v Evropi ter vmešavanja v volitve, tudi v predsedniške v ZDA, na katerih je leta 2016 zmagal Trump. On sicer vpletenost Moskve v volitve zanika.
"Če vam je všeč ali ne, in morda ni politično korektno, vendar pa moramo voditi svet. G7, ki je bil nekoč G8, je ven vrgel Rusijo. Morali bi dovoliti Rusiji, da se vrne," je dejal Trump.
"Rusija je preveč pomembna država, da bi jo izolirali"
Že pred odhodom v Kanado je v Washingtonu danes menil, da bi se vrha morala udeležiti tudi Rusija. Meni, da je preveč pomembna država, da bi jo lahko izolirali. "Morali bi dovoliti Rusiji nazaj. Ker bi morali imeti Rusijo za pogajalsko mizo," je dejal.
Da bi se Rusija morala vrniti v skupino, se je najprej s Trumpom strinjal tudi novi italijanski premier Giuseppe Conte. Na Twitterju je po Trumpovi izjavi zapisal, da bi se Rusija morala vrniti v G8, "saj je to v interesu vseh". Conte je na čelu nove populistične vlade prisegel minuli teden, ob tem pa EU pozval k tesnejšim odnosom z Moskvo in odpravi sankcij proti njej. Kasneje si je Conte premislil, pridružili pa so se mu tudi drugi evropski politiki. Poleg Conteja so ga zavrnili tako Macron kot nemška kanclerka Angela Merkel in britanska premierka Theresa May.
"Skupno evropsko stališče je proti vrnitvi Rusije," je povedal eden visokih svetovalcev Macrona. Evropski voditelji so sicer "pustili možnost vzpostavitve dialoga z Moskvo", je še dodal.
Enako stališče je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Kot je dejal ob prihodu na vrhu, je "sedem lepo število". Izrazil pa je tudi zaskrbljenost, ker Trump očitno želi spreminjati celo vrsto mednarodnih dogovorov. Gre za "grožnjo ureditvi po hladni vojni", je ocenil Tusk.
Kremelj: Moskva daje poudarek na druge formate
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer v odzivu danes dejal, da Moskva "daje poudarek na druge formate". Peskov je že pred dnevi dejal, da se pomen skupine G7 za Rusijo zmanjšuje, narašča pa pomen skupine G20, v kateri aktivno sodeluje.
Skupini sedmih najrazvitejših industrijskih držav, v kateri so Kanada, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Japonska in ZDA, se je Rusija priključila leta 1997. Takrat je postala skupina G8. Od leta 2014 pa znova združuje samo sedem držav.
Zaradi vrha G7 padec tečajev na Wall Streetu
Pred začetkom srečanja voditeljev sedmih industrijsko najbolj razvitih držav so se znižali tečaji vrednostnih papirjev na borzi na Wall Streetu. Vlagatelji so zaskrbljeni, kako se bodo odvijali pogovori med ZDA in preostalimi šestimi sodelujočimi državami, pravijo analitiki.
Spornih točk na vrhu G7 je cela vrsta, med njimi dodatne carine, protekcionizem, trgovinski spori z EU in Kitajsko ter izstop ZDA iz jedrskega sporazuma z Iranom.
Da bi v Kanadi prišlo do zbližanja stališč, je zelo malo verjetno. Dejstvo, da bo ameriški predsednik Donald Trump vrh zapustil predčasno, pa tega vtisa prav nič ne izboljšuje. Vlagatelji so tako zadržani z naročili in tečaji so v začetku trgovanja obrnjeni navzdol.
Protesti in spori na Twitterju
"Voditelji držav skupine G7 se ne smejo bati sprejemati dogovorov brez ameriškega predsednika Donalda Trumpa." S temi besedami je francoski predsednik Emmanuel Macron potrdil, da imajo ZDA s preostalo šesterico držav bolj malo skupnega. Predvsem na področju podnebnih sprememb - pogovore na to temo bo Trump namreč izpustil.
Macron in Trudeau se ne bojita Trumpa
Macron in kanadski premier Justin Trudeau sta na skupni tiskovni konferenci poudarila, da se ne bojita ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ter da so pripravljeni nadaljevati srečanje brez ZDA. Ameriški predsednik se je na njune besede odzval v svojem stilu – preko družbenega omrežja Twitter. "Prosim povejte premierju Trudeauju in predsedniku Macronu, da zaračunavata ZDA ogromne carine in ustvarjata nemonetarne ovire. Trgovinski presežek EU z ZDA je 151 milijarde dolarjev (128 miljard evrov), Kanada pa zadržuje naše kmete in druge zunaj. Veseli me, da se vidimo jutri."
Poleg tega naj bi Trump želel izpustiti celotni vrh, saj naj bi se mu zdelo srečanje z voditelji, ki ga bodo kritizirali zaradi trgovinske vojne, izguba časa. Washington Post poroča, da naj bi se Trump pritoževal predvsem nad britansko premierko Thereso May in nemško kanclerko Angelo Merkel. V svojem imenu naj bi na srečanje celo skušal poslati podpredsednika Mike Penca, a ga je Bela hiša na koncu uspela prepričati naj se vrha sam udeleži.
Srečanje voditeljev G7 so že prvi večer spremljali tudi protesti, ki so jih pripravile protiglobalistične organizacije. Protesti so potekali mirno, le ob koncu naj bi nekaj posameznikov v množico vrglo nekaj pirotehničnih sredstev, spet drugi so zažigali zastave držav G7. Protesti naj bi se nadaljevali tudi danes in v nedeljo.
'Smešno je, da Kanada, Francija in Evropejci predstavljajo grožnjo ameriški nacionalni varnosti'
Nobena skrivnost ni, da je letošnje srečanje svetovnih voditeljev drugačno od preteklih let – že pred začetkom vrha se je govorilo o srečanju G6 plus ena. Razlog za to so vedno večje napetosti med Združenimi državami Amerike in preostalo šesterico.
Največ nesoglasij so v zadnjih tednih sprožile ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki so s prvim junijem začele veljati tudi za Evropsko unijo in Kanado, ki sta že napovedali povračilne ukrepe. Kanadski premier Justin Trudeau se je ostro odzval na razlog, ki ga je Trumpova administracija navedla za uvedbo carin – šlo naj bi za zaščito nacionalne varnosti, kar je Trudeau označil kot "smešno, da nekdo reče, da lahko Kanada, Francija in Evropejci (...) predstavljajo grožnjo ameriški nacionalni varnosti, saj smo najboljši zavezniki, kakršnih ZDA še niso imele".
Prijateljstvo med Trumpom in Macronom se je hitro ohladilo
Če se je ob nedavnem obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v ZDA govorilo o dobrem in sproščenem odnosu med predsednikoma, sta se pred začetkom vrha G7 zapletla v pravo Twitter vojno. In če je Macron aprila skušal z nasmehi in lepimi besedami prepričati Trumpa naj ne odstopi od iranskega jedrskega sporazuma, ter EU stalno izvzame iz omenjenih carin, mu je sedaj očitno prekipelo. Macron je namreč druge voditelje pozval, naj se ne bojijo sprejemati odločitev brez ZDA, ter da so pripravljeni nadaljevati brez Washingtona: "Ameriškega predsednika očitno ne moti, da je izoliran, a nas ne moti podpisati sporazuma šestih držav, če je to potrebno. Ker teh šest držav predstavlja vrednote, predstavlja gospodarski trg, ki ima za seboj težo zgodovine, in ki je sedaj prava mednarodna sila."
Dodal je še, da se Evropejci in Japonci niso pripravljeni odpovedati vsemu za podpis ameriškega predsednika ter da bi bila to napaka. Na tiskovni konferenci s kanadskim premierjem Trudeaujem je Macron dodal, da je "G7 priložnost za srečanje ter iskrene in odprte pogovore med narodi, ki so bili dolgo zavezniki in prijatelji," ter dodal, da bodo pogovori tekli o temah, kjer države nimajo veliko skupnega z novo ameriško politiko. Gre predvsem za trgovino in protekcionistično politiko, ki jo zagovarja Trump, ter podnebne spremembe. Eden izmed prvih odmevnejših ukrepov takrat novega ameriškega predsednika je bil prav odstop od pariškega podnebnega sporazuma.
Trump bo srečanje zapustil predčasno
In prav pogovorov o podnebnih spremembah se Trump ne bo udeležil. Iz Bele hiše so namreč sporočili, da bo vrh G7 zapustil predčasno, natančneje v soboto ob 10:30 uri dopoldan, ter tako izpustil zasedanja na temo klimatskih sprememb, oceanov in čiste energije, poroča Politico. Srečanje G7 se tradicionalno zaključi s skupno izjavo voditeljev, v katero zapišejo zaključne ugotovitve in dogovore. A nekateri se bojijo, da je letos ne bo mogoče sprejeti, če ne bodo pri tem izpustili spornih tem. Že izjava iz leta 2017 je bila zgovorna, saj so k njej dodali opombo, da se z vsem ne strinjajo – natančneje, izrecno je navajala, da ZDA ne delijo istih pogledov na klimatske spremembe kot preostale države. Manj kot teden dni kasneje, je Trump oznanil odstop od pariškega sporazuma.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.