Trgi lahko dogovor o Grčiji tolmačijo tudi kot selektivni bankrot

"Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra," je po koncu izrednega vrha evroskupine dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Kot je znano, naj bi Grčija v okviru dodatnega paketa finančne pomoči iz javnih virov skozi uporabo začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) dobila okoli 109 milijard evrov. Prvič bo pri reševanju pomagal tudi zasebni sektor.

Da dogovor o dodatni pomoči Grčiji ne bo povzročil "kreditnega dogodka", ko bi se začela unovčevati zavarovanja za grški dolg in kar bi lahko pripeljalo do hitrega širjenja dolžniške krize, je zagotovil predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet.

Ob tem ostaja odprto vprašanje, kako bodo ta dogovor tolmačili bonitetne agencije in finančni trgi. Kot je dejal Trichet, dogovor vsebuje orodja za vse scenarije. Tako tudi za možnost, da bi trgi dogovor videli kot izraz delne nezmožnosti Grčije, da odplačuje svoje obveznosti oziroma da gre v resnici za selektivni bankrot.

Z jamstvi začasnega kriznega mehanizma EFSF v višini 35 milijard evrov naj bi se namreč v tem primeru zagotovila tudi zadostna kakovost oziroma boniteta grških vrednostnih papirjev, ki jih ima kot zavarovanje v operacijah refinanciranja grških bank v lasti ECB. To naj bi grškim bankam omogočilo nadaljevanje možnosti pridobivanja sredstev pri ECB.

ECB je sicer ves čas opozarjala na "kreditni dogodek", obenem pa se je v strahu pred posledicami za grški in posledično evropski bančni sektor upirala tudi t. i. selektivnemu defaultu Grčije. Sedaj je, kot kaže, Trichet stopil korak nazaj. Povedal je, da ECB podaja svoja stališča in argumente, a odločajo članice, ki ECB vedno ne poslušajo.

Trichet zadovoljen z nekaterimi razjasnitvami, dogovori in zavezami

Trichet je sicer pozdravil razjasnitev, da bo udeležba zasebnih upnikov pri pomoči Grčiji prostovoljna in da bo veljala samo za primer Grčije. Prav tako je zadovoljen z zavezo, da bo stekla dokapitalizacija grške banke, če bo potrebno.

Veseli ga dogovor o okrepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra, ki bo lahko nastopal tudi na sekundarnem trgu in tako v prihodnje razbremenil ECB, ki je v minulih mesecih kupovala grške dolžniške papirje.

Kot zelo pomembno je izpostavil tudi zavezo območja evra k podpori Grčiji pri izvedbi potrebnih reform ter zavezo članic k izvedbi javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform. Še posebej pa je izpostavil jasno in trdno zavezo članic, da bodo spoštovale svoje dolžniške obveznosti.

Masten: To nikakor ni selektivni bankrot

Slovenski ekonomist Igor Masten pravi, da pri tem ''nikakor ne gre za selektivni bankrot'', ampak gre za prestrukturiranje dolga. Bankrot v taki ali drugačni obliki s tem ostaja odprta možnost za prihodnost.

Dogovor, je spomnil, vključuje tudi kup pogojnih klavzul, zaveze s strani Grčije, nad uresničevanjem katerih bo mednarodna skupnost v prihodnje morala budno bdeti, so ob tem močnejše kot kdaj koli prej. "Če se bo kar koli zalomilo, je de iure neka možnost urejenega defaulta odprta. Da je pa Grčija de facto bankrotirana, pa je že dejstvo od lanskega aprila," ob tem pravi ekonomist.

Masten se je dotaknil še sodelovanja zasebnih upnikov pri reševanju Grčije. To po njegovem mnenju pomeni priznanje resnosti težav v grškem primeru.

Zasebni sektor ima tu legitimen interes, saj bo s pomočjo "zmanjšal izpostavljenost do Grčije v primerjavi s tistim, kar bi lahko bilo v kratkem, ko bi sicer Grčija morala refinancirati dolg in ga ne zmogla, zraven pa ne bi bilo nekega novega mehanizma uradne dodatne pomoči". Na strani zasebnega sektorja bi bila v takem primeru za marsikatero banko verjetnost precejšnjih odpisov, pravi Masten.

Kako se bo glede na četrtkov dogovor kriza razvijala v prihodnje, je še težko reči, meni Masten. Z mehanizmi finančne pomoči se namreč le kupuje čas, ti dogovori Grčiji začasno olajšajo dihanje. A Grčija mora predvsem izboljšati zdravje svojega gospodarstva, za to pa bo potreben mehanizem razvojne pomoči, še pravi.

Grški politiki začutili "veliko olajšanje"

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes izrazil "veliko olajšanje" nad četrtkovim dogovorom voditeljev držav v območju evra o drugem svežnju pomoči Grčiji. "V grškem gospodarstvu je čutiti veliko olajšanje," je povedal Venizelos in dodal, da so grške banke zavarovane. "Javni dolg je pod kontrolo, država je varna ..., obstaja splošna mobilizacija, težka evropska fronta," je dejal.

Grški premier George Papandreu je že v četrtek pozdravil podporo in izraz kolektivne volje območja evra za nov program pomoči Grčiji in dogovor o dodatnih orodjih za učinkovit odgovor na dolžniško krizo v območju evra.

Kot je zatrdil, postavlja program Grčijo na vzdržno dolžniško pot, kar zmanjšuje breme za grške ljudi, ki so ponosno, ustvarjalno in podjetno ljudstvo. Prosijo le, da se državi omogočijo velike spremembe v smeri vzdržnega in konkurenčnega gospodarstva, tako da bo Grčija verodostojna država.

Po njegovem mnenju gre za evropski paket in evropski uspeh, še posebej pa ga je veselila napovedana podpora Evropske komisije in članic območja evra pri izvedbi strukturnih reform in boljši porabi sredstev EU.

Pozitivno za evropske borze

Dogovor o drugem svežnju pomoči Grčiji je pozitivno vplival tudi na evropske borze in evro. Nekoliko je tako popustil tudi pritisk vlagateljev v Španiji, ki je po mnenju analitikov ena od držav, ki bi lahko sledile Grčiji. Tečaji delnic na borzi v Madridu so se po več dneh padcev v četrtek zvišali za tri odstotke, danes pa so v prvih 15 minutah po odprtju borznega parketa pridobili dva odstotka. Obresti na desetletne španske obveznice so se na sekundarnem trgu znižale na 5,6 odstotka, potem ko so minuli teden dosegle 6,3 odstotka.

Dogajanje v Evropi odmeva tudi na Japonskem. Tamkajšnji finančni minister Jošihiko Noda je v Tokiu dejal, da je Japonska, tretja gospodarsko najmočnejša država na svetu, po potrebi pripravljena kupiti še več obveznic v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), potem ko jih je od januarja kupila že okoli 20 odstotkov.