'Treba je sprejemati sporazume'

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je poudarila, da se s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem na sobotnem srečanju v Bohinju nista dogovorila o modelu reševanja problema varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, temveč o okviru in smeri, v kateri se je treba premikati pri reševanju tega vprašanja. Kot je dodala, bo težave glede nekdanje Ljubljanske banke urejala "tiha diplomacija", kot je to bilo tudi v primeru arbitražnega sporazuma.

Napovedala je tudi, da se bo ob vsakem nadaljnjem koraku v zvezi z LB posvetovala z guvernerjem Hrvaške narodne banke Željkom Rohatinskim, kot je to storila tudi prejšnji četrtek, preden se je v soboto srečala s Pahorjem. Rohatinski je med drugim že večkrat izjavil, da bo izplačilo deviznih vlog, ki so jih imeli hrvaški državljani v nekdanji LB, odprlo vrata vstopu NLB na Hrvaško.

Komentarji sobotnega srečanja

Sobotno srečanje premierjev danes komentirajo tudi hrvaški mediji. Novi list tako ugotavlja, da sta se premierja dogovorila, da je treba sprejemati sporazume, kar je še bolj jasno, kot je bilo lani v Trakošćanu, ko sta se dogovorila o meji. Večernji list pa poudarja, da bodo zdaj predlog za reševanje problema dolgov LB v treh mesecih ponudili finančni strokovnjaki.

"Dogovor potrebujeta tako Slovenija kot Hrvaška. Slovenija ne želi nove izolacije, Hrvaška pa mora skleniti pogajanja z EU," za Novi list pojasnjuje "neimenovani, sicer pa zaupanja vreden" vir iz hrvaške diplomacije. "Ali bodo hrvaški varčevalci na koncu zadovoljni, bomo videli, ko bo dogovor dosežen," dodaja vir.

Poudarja sicer, da gre po Bohinju bolj za problem finančnih strokovnjakov in manj diplomatov ter da veliko nakazuje tudi formulacija, da "bodo rešitev našli v skladu z mednarodnimi sporazumi in ob upoštevanju pravic posameznikov". Pojasnil je, da ni znano, ali še kakšna mednarodna pogodba razen tiste o nasledstvu ureja omenjeno vprašanje.

Ko so v Bohinju poudarili, da bo rešitev znana čez tri mesece, niso mislili, da bodo hrvaški varčevalci že dobili denar, ki ga zahtevajo od bivše LB. Do takrat naj bi namreč finančni strokovnjaki objavili predlog za rešitev, piše Večernji list. Spominja, da se bodo predstavniki osrednjih bank Hrvaške in Slovenije redno sestajali ter da bodo 1. novembra vladam ponudili rešitev, ki je ni bilo možno dobiti 18 let.

Vladi sicer prej nista imeli zdajšnjih problemov, dodaja zagrebški časnik in pojasnjuje, da Slovenija grozi Hrvaški z blokado pogajanj, Slovenija pa ima težave s tem, da ji ZDA in EU očitata slabe odnose s prvo sosedo, tako kot tudi to, da NLB nima urejenih pravnih dvomov, ker obveznost vračanja prihrankov obstaja, varčevalci pa to posamično rešujejo na sodiščih.

Hrvaški finančni strokovnjaki so za Večernji list povedali, da bi Slovenija lahko vrnila dolgove tudi z izdajo državnih obveznic, kot je to storila Hrvaška, ko je izplačala svoje varčevalce pri privatizaciji svojih bank.

Kot izpostavlja Jutarnji list, je možno, da bosta iz prahu baselskih pogajanj v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) dosegli rešitev, ki se je diskretno "pod mizo" pojavila še v času neuspelih pogajanj – polovico dolgov naj bi prevzela hrvaška, polovico pa slovenska vlada.

Časnik spominja, da se v baselskih pogajanjih govori o 428 milijonih evrov in ne zgolj o 156 milijonih evrov "neprenesenega dolga". Pojasnjuje, da je Hrvaška prevzela 272 milijonov evrov, kar je več kot polovica, ter bi v tem primeru bila Slovenija dolžna Hrvaški 58 milijonov evrov. "Če bi to sprejeli, potem bi bila obljuba o rešitvi v treh mesecih tudi uresničljiva," sklene časnik, ki poudarja, da so pogajanja v Baslu za Hrvaško dobra opcija.