Tragedija v Alepu: 'Gre za zločine zgodovinskih razsežnosti'

Humanitarne organizacije v okviru Združenih narodov naj bi danes v Siriji začele evakuacijo ranjencev iz vzhodnega dela Alepa, če bo "humanitarna prekinitev ognja" sirskih in ruskih sil vzdržala. Vendar za zdaj ta evakuacija zaradi nezadostnih varnostnih zagotovil še ni stekla.

"Naši sodelavci so pripravljeni odpeljati ranjence iz vzhodnega Alepa, vendar pa nismo dobili še nobenih varnostnih zagotovil," je povedala predstavnica Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC).

Prekinitev ognja, ki so jo v četrtek enostransko razglasile sile režima Bašarja al Asada in njegovih ruskih podpornikov, še drži. Sprva naj bi ta prekinitev trajala le 11 ur, nato pa je v četrtek zvečer ruski obrambni minister Sergej Šojgu napovedal, da bodo premirje podaljšali še "za 24 ur".

Ni sicer povsem jasno, kdaj naj bi se ta prekinitev ognja končala, še opozarja AFP. Sirska vojska je sicer v sredo zvečer sporočila, da bo prekinitev ognja trajala tri dni – "20., 21. in 22. oktobra od 8. do 16. ure", vendar za zdaj tudi v obdobju, ko naj te prekinitve ne bi bilo, spopadov ni bilo.

Po drugi strani po poročanju AFP malo civilistov upošteva pozive, da se umaknejo iz vzhodnega dela Alepa, ki je pod nadzorom sirske opozicije. Sirska vojska je odprla osem koridorjev za umik civilistov, a jih praktično nihče ne izkoristi. Rusija je upornike obtožila, da civiliste namenoma ustrahujejo in tako uporabljajo kot živi ščit.

Sirske in ruske sile so sicer k umiku preko teh koridorjev pozvale tudi borce fronte Fateh al Šam, nekdaj Fronte al Nusra, ki je bila podružnica Al Kaide v Siriji. A tudi oni se na te pozive ne odzivajo.

"Zelo smo zaskrbljeni, ker kljub gestam dobre volje Moskve in Damaska, da bi normalizirali položaj v Alepu, borci al Nusre to zavračajo," je danes izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Dodal je še, da ti borci "spodkopavajo prizadevanja Združenih narodov, da bi z našo podporo in podporo sirske vlade - dostavili humanitarno pomoč v vzhodni Alep".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes opozoril tudi, da je od umikanja borcev tudi odvisno, kako dolgo bo trajala prekinitev ognja. "Žal je ta proces zdaj počasen," je povedal. Opozoril je še, da se "situacija spreminja zelo hitro" in da bi se lahko zelo hitro tudi poslabšala, kar bi lahko vplivalo tudi na odločitev, kako dolgo bo trajala ta prekinitev spopadov.

Lavrov je zatrdil, da je Rusija pripravljena podaljšati humanitarno prekinitev ognja, če ne bo prišlo do provokaciji s strani al Nusre in njihovih zaveznikov. Ruski zunanji minister je še poudaril, da je bilo to stališče posredovano tudi ZDA. Pozval pa je tudi k skupnemu boju proti Islamski državi in fronti Fateh al Šam oz. al Nusri.

V ofenzivi, ki so jo pred mesecem dni za popolno zavzetje Alepa ob podpori ruskih letal sprožile režimske sile, je bilo po dosedanjih podatkih ubitih okoli 500 ljudi, skoraj četrtina med njimi je bilo otrok. Več kot 2000 civilistov pa je bilo ranjenih. V zahodnih državah so to silovito bombardiranje označili za pokol, pa tudi možen vojni zločin.

Zločini zgodovinskih razsežnosti

Med tem se je danes sestal svet Združenih narodov za človekove pravice na posebnem zasedanju o položaju v Siriji, zlasti v obleganem mestu Alep.

Sklic posebne seje je predlagalo 16 držav, med katerimi je bila poleg ZDA, Francije, Nemčije in Velike Britanije tudi Slovenija. V sprejem so predlagale tudi resolucijo o poslabšanju stanja človekovih pravic v Siriji, ki so jo potrdili s 24 glasovi za in 7 proti, 16 držav pa se je vzdržalo. Usmerjena je bila predvsem proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada in njegovim zaveznikom Rusiji in Iranu.

Ruski predstavnik v svetu Aleksej Goltjajev je tako k resoluciji predlagal pet amandmajev, v katerih je med drugim zahteval, da se skupine sirske opozicije v vzhodnem delu mesta ločijo od džihadistov skrajnih skupin Islamska država (IS) in Fronta al Nusra. Slednja se je pred časom ločila od teroristične mreže Al Kaida in se preimenovala v Fatah al Šam.

V enem od amandmajev je Rusija pozvala tudi k obsodbi "nezakonitih oboroženih skupin" oziroma protirežimskih upornikov zaradi preprečevanja evakuacije civilistov iz Alepa in nespoštovanja premirja, ki sta ga Moskva in Damask v četrtek vzpostavila v Alepu.

Vseh pet amandmajev so države zavrnile. Goltjajev pa je kritike proti Rusiji in Siriji označil za patetične in dejal, da resolucija dejansko podpira džihadiste.

V resoluciji, ki sicer ni obvezujoča, je Svet ZN za človekove pravice obsodil napade na civiliste in civilno infrastrukturo, so danes sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Obsodili pa so tudi teroristične napade na civiliste, ki jih izvajajo IS, Fronta al Nusra in druge teroristične organizacije.

Zahtevali so tudi takojšnjo vzpostavitev premirja, spoštovanje mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava s strani vseh vpletenih v konflikt. Pozvali so k zagotavljanju takojšnjega in neoviranega humanitarnega dostopa do območij, kjer je humanitarna pomoč potrebna, so še zapisali na MZZ.

Kot poroča AFP, so izrazili tudi nasprotovanje odrekanju hrane civilistom kot načinu bojevanja ter obleganju predelov, v katerih živijo civilisti. Sirska vojska sicer Alep oblega od začetka julija, minuli mesec pa je sprožila tudi ofenzivo za ponovno zavzetje vzhodnega dela mesta.

V luči pozivov k odgovornosti za kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava pa je svet ZN mednarodni preiskovalni komisiji za Sirijo naročil, da opravi posebno preiskavo dogodkov v Alepu, so sporočili z MZZ. Pri tem pa so po navedbah AFP poudarili tudi vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).

V razpravi je pred tem ICC k preiskavi navedb o vojnih zločinih v Siriji pozval tudi vodja mednarodne preiskovalne komisije ZN za Sirijo Paulo Pinheiro.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Raad al Husein pa je pozval k takojšnjemu ukrepanju proti, kot je dejal, zločinom zgodovinskih razsežnosti.

"Obleganje in bombardiranje vzhodnega Alepa ni zgolj tragedija, gre za zločine zgodovinskih razsežnosti," je dejal al Husein in položaj v tem mestu primerjal s "klavnico". Ocenil je, da gre za sistematične napade na civiliste, kar je zločin proti človečnosti.

Sirijo je označil za "nadomestno bojišče", kjer se spopadajo številne države, vendar pa je zdaj prišel čas, da se politična nesoglasja poležejo in da se posvetijo trpljenju civilistov. Če mednarodna skupnost ne bo uspela ustaviti tega prelivanja krvi in zaščititi civilistov, "bo to preganjalo vsakega od nas", je v svojem nagovoru še poudaril visoki komisar za človekove pravice.

Sprejem resolucije so pozdravili v humanitarni organizaciji Human Rights Watch (HRW). Svet ZN je po njihovih besedah "poslal jasno sporočilo, da se morajo nezakoniti napadi na civiliste končati in da morajo tisti, ki so odgovorni, odgovarjati".

"Zdaj mora Generalna skupščina ZN odigrati svojo vlogo in sklicati izredno zasedanje, da konča nekaznovanost za vojne zločine v Siriji," je povedal vodja HRW John Fisher.