Tožilec v sklepni besedi Manninga prikazal kot arogantnega egoista

Ameriško vojaško tožilstvo je v četrtek podalo sklepni nagovor na sojenju 25-letnemu vojaku Bradleyju Manningu v oporišču Fort Meade. Tožilec major Ashden Fein ga je prikazal kot arogantnega in brezobzirnega egoista, ki je izdal državo s predajo zaupnih dokumentov organizaciji WikiLeaks.

Trdil je, da je Manning izdajalec, ki je želel s predajo dokumentov skupini "protivladnih aktivistov in anarhistov" postati slaven, predvsem pa škodovati ZDA. Dokumente naj bi pri Manningu naročal ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange.

Manning naj bi vedel, da bodo dokumente videli tudi sovražniki iz teroristične mreže Al Kaide, kot je pokojni Osama bin Laden, pri katerem so našli objave na WikiLeaksu. Tožilci morajo dokazati, da je Manning dokumente objavil, da bi jih videl sovražnik, če želijo potrditev obtožbe o pomoči sovražniku.

Manning predaje 700.000 dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta ne zanika. To je tudi priznal skupaj z nekaterimi drugimi točkami obtožnice, ki jih je skupaj 21. Za ta priznanja bi ga lahko obsodili na največ 20 let zapora. Vendar pa tožilci priznanja niso sprejeli in so šli naprej z vsemi točkami obtožnice, vključno z najhujšo. To je pomoč sovražniku, zaradi katere Manningu grozi dosmrtni zapor.

Obramba je prikazala drugačno sliko

Sklepni besedi tožilstva je sledila beseda obrambe. Zdaj bo sodnica polkovnica Denise Lind napisala sodbo. Manningovi odvetniki so se odločili, da se ne bodo zagovarjali pred vojaško poroto, ampak se bodo prepustili sodnici. Kazen, ki jo bo izrekla, lahko pozneje omili vojaški poveljnik Washingtona, general Jeff Buchanan.

Odvetnik David Coombs je opisal povsem drugačno podobo 25-letnega vojaka, ki je organizaciji WikiLeaks predal zaupne dokumente, kot jo je v četrtek tožilec Ashden Fein.

Manning je po Coombsovih besedah pripravljen prevzeti odgovornost za svoje dejanja, zato je tudi priznal del od skupaj 21 točk obtožnice, zaradi česar mu lahko sodnica izreče do 20 let zaporne kazni. Ni pa pripravljen priznati tega, kar mu je očital tožilec. Manninga je oblastem spomladi 2010 izdal njegov spletni prijatelj, obsojeni heker Adrian Lima. Med procesom ni prišlo na dan, kaj si je Lima s tem kupil.

Tožilec Fein je v četrtek objavil dele klepetov med Manningom in Limo, ki so vojaka prikazali v najslabši luči. Coombs je sodnico pozval, naj si prebere vse in dobi celoten kontekst. Sam je prebral Manningova vprašanja Limi: "Kaj bi ti storil, če bi imel dostop do zaupnih omrežij 14 ur na dan, sedem dni na teden za več kot osem mesecev? Kaj bi ti storil, če bi videl neverjetna grozodejstva, ki sodijo v javnost, ne pa na neki strežnik v temnem kotu sobe Washingtona?"

Coombs je sodnici vnovič zavrtel posnetek napada ameriškega vojaškega helikopterja na civiliste v Bagdadu leta 2007. Med napadom je bil z osmimi civilisti ubit tudi fotograf tiskovne agencije Reuters. Posnetek dogodka, ki ga je vojska skušala pomesti pod preprogo, je WikiLeaks objavil. "Manning ni sebičnež. Skrbelo ga je za človeška življenja. Kar je videl, ga je pretreslo," je dejal Coombs.