'Tu sem se rodil in tu bom umrl'

Madžarska tovarna aluminija Mal v Ajki, ki so jo oblasti po izlitju strupenega blata minuli teden zaprle, je v petek zvečer vendarle začela obratovati. "Potrebovali bomo maksimalno štiri dni, da bo tovarna delovala kot prej. Predvidevamo, da bo s polno kapaciteto pričela delovati v torek,“ je povedala tiskovna predstavnica Gyorgyja Bakondija, predstavnika za zaščito pred nesrečami, ki je odgovoren za nadzor družbe, ki jo je madžarska vlada nacionalizirala. Tovarna bo v državni lasti ostala še dve leti.

Potem ko je minister za okolje Zoltan Illes tovarni pred desetimi dnevi odvzel dovoljenje za obratovanje, je bil vnovični pogon proizvodnje sprva predviden za petek opoldne, vendar so obratovanje zaradi uskladitve podatkov z vodstvom podjetja odložili na večer.

Prav tako se je v vas Kolontar na zahodu Madžarske, ki je bila poleg Devecserja ob nesreči najbolj prizadeta, po 12 dneh vrnilo 700 prebivalcev, ki so jih iz varnostnih razlogov evakuirali. "V Kolontarju sem se rodil in tu bom umrl. Nikoli nisem razmišljal o tem, da bi odšel,“ je ob vrnitvi povedal 84-letni Ferenc Farkas. Nekateri drugi pa ob vrnitvi, za katero je vlada zeleno luč dala že včeraj, niso tako navdušeni. Okoli vasi so medtem še vedno postavljene policijske blokade, novinarjem vstop v vas ni dovoljen.

Greenpeace: Tovarna naj ostane zaprta

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je v zvezi z vnovičnim zagonom tovarne aluminija že včeraj kritizirala madžarsko vlado, odločitev pa označila za "povsem neodgovorno". Madžarskega premierja Viktorja Orbana so pozvali, naj tovarna ostane zaprta tako dolgo, dokler mednarodna in neodvisna ekspertna komisija ne potrdi varnosti vseh obratov družbe Mal v Ajki. Raziskave so namreč pokazale, da proizvodna tehnologija ni na najsodobnejši ravni, še zatrjujejo pri Greenpeacu.

Kritike na račun madžarske vlade in tovarne aluminija Mal prihajajo tudi od Svetovnega sklada za naravo (WWF), ki je opozoril, da škodo ob nastali nesreči nikakor ne bi smeli naprtiti davkoplačevalcem, pač pa jo mora v prvi vrsti prevzeti podjetje. Celotni stroški nesreče naj bi po ocenah WWF znašali vsaj 30 milijonov evrov, je povedal Martin Geiger iz WWF.

Spomnimo ...

Kot je znano, je najhujša ekološka nesreča na Madžarskem zahtevala devet smrtnih žrtev, več kot 150 ljudi pa je utrpelo poškodbe. 45 ljudi je še vedno hospitaliziranih.

Ob izlitju več kot 800.000 kubičnih metrov strupene gošče iz zadrževalnika 4. oktobra je bilo poplavljeno 40 kvadratnih kilometrov veliko območje, več kot 300 domov pa uničenih. Strupena snov je onesnažila Donavo in njene pritoke.