Tomčić je bil prvi hrvaški predstavnik, ki se je odzval na nedeljsko odločitev slovenskega zunanjega ministrstva, da zaradi zadnjih izjav hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule do nadaljnjega na posvetovanja v Ljubljano pokliče veleposlanika Bekeša.
"Če želimo razvijati dobrososedske odnose, bi bilo bolj modro, da bi jih gradili brez ultimatov. Treba bi bilo sesti in se pogovoriti o tem, kako bo Jadransko morje funkcioniralo glede plovbe, ekološke in biološke zaščite in zaščite ribjega življa," je dejal Tomčić.
Po njegovem mnenju je način delovanja slovenske diplomacije izraz "določenih pritiskov na Hrvaško glede tistega, do česar Slovenija nima pravice". Tomčić je tudi prepričan, da slovenski odziv ni posledica izjav Picule, temveč spoznanja slovenske strani, da bo Hrvaška razglasila izključno ekonomsko cono (EEZ), da ima kot vsaka obalna država do tega pravico, in da na žalost Slovencev sporazum o meji v Piranskem zalivu ni bil podpisan.
Četudi bi Slovenija hipotetično dobila 99 odstotkov Piranskega zaliva, ne bi imela izhoda na odprto morje in ne bi mogla izpolniti zahtev za razglasitev EEZ, je menil predsednik hrvaškega sabora.
Ko je komentiral izjavo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bo Slovenija pretehtala podporo Hrvaški pri vstopu v EU, pa je Tomčić dejal, da Slovenija ne bo odločala o vstopu Hrvaške v EU. "Naj mu ta izjava obleži na vesti," je še dejal Tomčić.
Zagreb pojasnjuje namero Bruslju
Hrvaški diplomatski viri v Bruslju poudarjajo, da Hrvaška iz urejanja vprašanj o zaščiti Jadrana ne želi izključiti nikogar, saj gre za skupni interes vseh držav ob njem. Ker želijo celovito zaščito morja, menijo, da stališče Evropske komisije o zaščiti Sredozemlja ne bo primerno brez širjenja jurisidikcije izven teritorialnih voda. Razglasitev zaščitne ribiške cone - zanjo sta se odločili Španija in Francija - je sicer dobra možna rešitev, vendar ji manjkajo elementi, ki bi omogočili tudi ekološko zaščito morja. Takšno zaščito pa omogoča le razglasitev izključne ekonomske cone, poudarja Zagreb.
Odločitev o razglasitvi EEZ je enostranska
Hrvaška v non paperju tudi navaja, da ima morebitna odločitev za razglasitev EEZ podlago v mednarodnem pravu in hrvaškem pomorskem zakoniku, po katerem odločitev o razglasitvi sprejme hrvaški sabor. Kot je po navedbah diplomatskih virov zapisano v informaciji, je tovrstna odločitev vedno enostranska, nato pa na njeni podlagi pride do sporazumnih dogovorov s sosednjimi državami.
Bruseljski viri zavračajo namig, da je Zagreb non paper na EU naslovil šele potem, ko se je na Evropsko komisijo sredi avgusta obrnila Slovenija, ki enostranski razglasitvi EEZ v Jadranu nasprotuje, in unijo prosila za stališče o hrvaški nameri za razglasitev EEZ. Tokratna informacija tudi ni prva, ki jo je Hrvaška naslovila na EU in sredozemske države, poudarjajo. V okviru razprav o zaščiti Sredozemlja smo na podoben način že pojasnili svoja stališča, takšen način razprave pa sodi v okvir priprav na novembrsko konferenco v Benetkah, ko naj bi EU in sredozemske države dorekle način zaščite Sredozemlja, še pravijo omenjeni viri.
