Naša novinarka Barbara Bašič se je pogovarjala z dvema Slovencema, ki živita na Novi Zelandiji, Janom Pivkom in Samom Kozlevčarjem, ki pripovedujeta, da po streljanju vladata obsedno stanje in splošna panika.
"Še zdaj slišim helikopterje, kako preletavajo nebo," pripoveduje Pivk. Hiša, v kateri živi s prijateljem, je od mošeje oddaljena le 800 metrov. Oba sta bila sicer v času streljanja v službi. Janov prijatelj je moral biti kar dve uri zaprt v stavbi, preden so jih izpustili na varno. "Dve uri so čakali zaprti v dvorani, dokler se ni vse pomirilo. Vladal je nemir, ljudje so kričali, bili so prestrašeni," pravi.
Jan je iz službe odšel predčasno, pot domov pa je bila zelo dolga. Ceste so bile zaprte in do hiše je težko prišel, pripoveduje. "Več kot 200 svojcev žrtev čaka v bolnišnicah na informacije, ali je še kdo preživel," zaključi.
Samo Kozlevčar, ki v Christchurchu skupaj z dekletom živi že slabo leto, je v času streljanja delal od doma. Ulice so prazne pravi, vsi doma poslušamo, kakšne so zadnje informacije. "Vse se je odvilo zelo hitro, oblasti so se hitro odzvale. Takoj so zaprli vse ulice, zavarovali ljudi in zaprli bližnje šole in pisarne." Samo še pravi, da so Novozelandci močni ljudje, povezani med seboj, in da jih bo ta tragedija samo še bolj povezala.
"Treba je vedeti, da so imeli sedem let nazaj najhujši potres v zgodovini in naučili so se, da jih strah ne prevzame," pravi. Oba sogovornika pravita, da so družbena omrežja polna sporočil podpore družinam umrlih, javlja pa se tudi veliko mladih ljudi, ki obžalujejo ta krvoločni napad.
Čeprav je mesto zavito v žalost, ju ni strah. Oba ostajata v Christchurchu in upata, da se bo življenje kmalu vrnilo v stare tirnice. Pokol je bil načrtno izpeljan, pravi Samo in doda, da bi lahko bili tarče tudi oni, ki so delovni migranti. Tak pokol je, sklene, nehuman in nedopusten.
'To je nekaj takšnega, česar ne pričakuješ niti v snu'
Pogovarjali pa smo se tudi s Stankom Štuberjem, ki na Novi Zelandiji živi že devetnajst let. Zakaj je šel tja? Iskal je nekaj novega, želel si je začeti življenje znova. Ženo je spoznal tam – a ni Novozelandka, temveč Štajerka, ki je v Sloveniji ni poznal, razlaga Štubler.
Z njim je o današnjem terorističnem napadu govorila naša novinarka Katja Horvat. Pridružila se mu je tudi 15-letna hčerka Apolonia.
"Najprej človek težko verjame, da se kaj takega lahko zgodi v Christchurchu. Začeli smo prebirati novice, poslušati, kaj se dogaja. Ljudje so seveda povedali več, kot se je na koncu izkazalo za resnično – med prvimi novicami je bila recimo tudi informacija, da se je streljanje zgodilo tudi v trgovskem centru, kar seveda ne drži. Počasi se te stvari prefiltrirajo in postane jasno, kaj se je zares zgodilo," pove, kako so se širile neresnične informacije.
Štubler je bil v času dogodka na nekem seminarju, zato ni bil na tekočem, kaj se dogaja. "Bili smo na lockdownu, torej nas niso smeli spustiti ven, nihče ni smel noter, saj je bil eden izmed teh, ki so streljali, na poti čez to območje, kjer smo bili mi," pove.
Zaprti so bili tudi vse šole in vrtci v Christchurchu, prav tako bolnišnica – nihče ni smel ven, nihče ni smel noter. Pove, da so enega od storilcev prijeli zelo blizu šole njegove hčerke, le pol kilometra stran.
Ga je bilo strah za hčerko? "Ne, ni me bilo strah, ker sem vedel, da so na varnem. Takoj so šli noter v razrede, šola je bila ’na lockdown’. To je trajalo približno tri ure."
15-letna Apolonia pove, da jo je bilo malo strah, še posebej pa ni pričakovala, da se bi to kdaj zgodilo v Christchurchu. "Res sem si želela iti domov," je povedala.
Včeraj se je Štubler s službenim avtomobilom peljal mimo te mošeje ob isti uri, kot se je danes zgodil napad. "Če bi bilo to danes, bi bil lahko trenutno v drugačni situaciji," se zaveda. Pravi, da jih v podjetju dela osem in da so dnevno na terenu: "Eden od nas bi lahko danes končal v tistem delu mesta, kjer se je zgodil napad, ampak smo bili na srečo vsi drugje."
Pravi, da je šok ogromen. "To je nekaj takšnega, kar ne pričakuješ niti v snu. Ljudje so verjetno precej pretreseni," razlaga Štubler, ki je prepričan, da se bo veliko število družin zdaj izselilo iz Christchurcha, ker se ne bodo počutili varne.
To je do zdaj najhujše streljanje v novozelandski zgodovini. "Mislim, da je bilo v nekem napadu 17 mrtvih, ampak takrat ni šlo za teroristični napad – tega je tako označila naša premierka, kot teroristični napad na Novo Zelandijo."
Štubler je povedal, da naj bi napadalec video posnel s kamero GoPro, ki jo je imel na glavi. "Nekaj časa je bil ta video na Facebooku in YouTubu. Posnel je celotno zadevo – kako je prišel, kako je streljal, kako je šel noter, kako je streljal, kako je pobijal. Ko mu je zmanjkalo streliva, je šel nazaj v avto, vzel drugo puško, spet nazaj noter, spet vzel puško, in ko mu je še drugič zmanjkalo streliva, je vzel še tretjo puško," pretresen razlaga Štubler. "Ko je šel nazaj proti mošeji, je že kar po ulici streljal ljudi ..." Video so z omrežij že sneli.
