Junaki ali izdajalci? Zadnji med njimi je Američan Edward Snowden. Gre za ljudi, ki so razkrili zaupne podatke, nečednosti vplivnih vlad, direktorjev in lobijev, pri tem pa tvegali lastno glavo.
29-letnik, ki je razkril nadzor, ki ga nad uporabniki spleta in mobilne telefonije izvaja NSA, pravi, da je to storil, ker imajo ljudje pravico vedeti, kaj počne vlada. "Čeprav ne počnete nič nezakonitega, vas nadzorujejo," je dejal. In ljudem povedal resnico, pa čeprav je zdaj ubežnik pred ameriškimi oblastmi.
Podobno so se pred njim odločili nekateri drugi. Tukaj je nekaj najbolj znanih:
Vojaški analitik Daniel Ellsberg je leta 1971 v javnost poslal 7000 strani dokumentov, ki so dokazovali, da so ameriški voditelji, med njimi trije ameriški predsedniki, vedeli, da je vietnamsko vojno nemogoče zmagati. Vsebovali so tudi dokaze, da je vlada kongresu in javnosti namerno lagala o napredku vojne. Ellsberg se je po razkritju predal oblastem, ki so ga obtožile vohunjenja in začele kampanjo, s katero so ga želele deskreditirati. Na koncu so bile obtožbe zavržene, Ellsberg pa se je umaknil iz javnosti.
Peter Buxton, zaposlen pri uradu za javno zdravje, je bil tisti, ki je leta 1972 novinarjem predal poročilo o 40 let trajajočem eksperimentu načrtnega okuževanja temnopoltih moških, ki so mislili, da prejemajo brezplačne zdravstvene storitve, s sifilisom. Njegovo pričanje pred kongresom je vodilo v spremembo zakonodaje, oškodovanci pa so proti vladi ZDA vložili skupinsko tožbo. Preživeli in sorodniki so v poravnavi dobili 10 milijonov dolarjev in plačane stroške zdravstvene oskrbe.
Leta 2005 se je upokojeni namestnik direktorja FBI Mark Felt razkril kot "globoko grlo" afere Watergate. Bil je skrivnostna oseba, ki je novinarjema Washington Posta pomagala spisati več zgodb o nepravilnostih v administraciji takratnega predsednika Nixona, ki je zaradi afere na koncu odstopil. Novinarja sta dobila Pulitzerjevo nagrado, Felt pa je bil obsojen zaradi zarote, a so ga kasneje pomilostili. Nato se je umaknil iz javnega življenja in leta 2008 umrl, star 95 let.
Mordechai Vanunu je bil tehnik v izraelskem laboratoriju za jedrske raziskave. Bil je tisti, ki je britanskim novinarjem izdal, da ima Izrael jedrsko orožje. Država tega ni nikoli uradno potrdila ali zanikala, Vanunu pa je bil, potem ko ga je izraelska obveščevalna služba izsledila v Italiji, leta 1986 obsojen na 18 let zapora. Po izpustitvi leta 2004 so ga večkrat znova aretirali zaradi kršenja pravil pogojnega izpusta.
Ameriški predsednik Ronald Reagan se je moral leta 1987 pred ameriškimi mediji zagovarjati zaradi afere Iran-Contra. Šlo je za skrivno operacijo ameriške vojske, ki je s prihodki od prodaje orožja Iranu financirala protikomunistični bolj v Nikaragvi in skušala zagotoviti izpustitev ameriških talcev, ki jih je v Libanonu s podporo Irana zajel Hezbolah. Podrobnosti dogovora je razkril Iranec Mehdi Hashemi.
Visoki uslužbenec tobačnega podjetja si je leta 1992 drznil spregovoriti o aditivih, ki jih uporablja tobačna industrija, čeprav naj bi dobro vedeli, da gre za rakotvorne snovi. Namesto tega naj bi družba Brown&Williamson porabila milijone za skrivanje dokazov. Jeffrey Wigand je bil seveda odpuščen, je pa še naprej govoril v medijih in bil ključna priča v procesu, ki je vodil v 246 milijonov dolarjev težko poravnavo med kadilci in tobačno industrijo.
10 let se je Frederic Whitehurst pritoževal nad sumljivim delom v enem najbolj slavnih kriminalističnih laboratorijev na svetu, glavnem laboratoriju FBI. Njegove pritožbe so leta 1997 vodile v obsežno preiskavo, ki je odkrila, da so agenti v odmevnih primerih, da bi na sodišču dokazali svoj prav, uporabljali dvomljiva in znanstveno neustrezna pričanja, med drugim v napadih v Oklahoma Cityju in New Yorku. Čeprav so prav njegove pritožbe vodile v uvedbo novih pravil, je pristal v nemilosti šefov in nato eno leto preživel na plačanem dopustu. Leta 1998 je zapustil FBI, bogatejši za milijon dolarjev veliko odpravnino.
Sherron Watkins, nekdanja podpredsednica družbe Enron, je leta 2001 ustanovitelju Kennethu Layju poslala anonimno pismo o računovodskih nepravilnostih v družbi. Pismo je končalo v javnosti, Watkinsonova pa je morala kasneje pričati pred kongresom. Ko je energetski gigant razglasil bankrot, je 4000 ljudi izgubilo delo, številni mali delničarji pa življenjske prihranke. Več odgovornih je končalo v zaporu.
Cynthia Cooper je leta 2002 s svojo ekipo odkrila eno največjih prevar, 11 milijard dolarjev vredne nepravilnosti v družbi WorldCom. Ponudnik telefonije je z vprašljivimi računovodskimi praksami navidezno večal dobiček. Družba je končala v bankrotu, več šefov pa v zaporu.
Joe Darby je bil tisti, ki je razkril dogajanje v zaporu Abu Grajb v Iraku. Kot je dejal, je nadrejenega Charlesa Granerja prosil za fotografije z obhodov, da bi jih lahko poslal družini, namesto tega pa je dobil fotografije zlorabe zapornikov. O fotografijah je obvestil vrh vojske, afera pa je leta 2004 povzročila splošno zgražanje javnosti. Granerja so obsodili na 10 let zapora, a vojska in del javnosti sta Darbyjevo razkritje obsojali. Darby in njegova žena sta se morala na koncu zateči v program za varovanje prič.
Še najbolj pa je javnost pred Snowdenom razburil vojak Bradley Manning, ki je poskrbel za največjo javno objavo zaupnih ameriških dokumentov v zgodovini. Ti so bili ključni v aferi WikiLeaks. Manning še čaka na izrek kazni, grozi mu 20 let zapora.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.