Beluge in tjulnji se prilagajajo na podnebne spremembe. Slednji manj uspešno

Raziskovalci so iz podatkov zbranih v zadnjih dveh desetletjih ugotavljali, kako se dve arktični živalski vrsti – beluga in obročasti tjulenj – prilagajata na spreminjanje njunih naravnih življenjskih okolij. Osredotočili so se na območje Svalbard na severozahodu Norveške, ki se sooča s hitrimi vplivi podnebnih sprememb. Leta 2006 je namreč na tem območju izginilo veliko ledenih plošč v morju.

"Na območju Svalbard so bile pred izginotjem morskega ledu opažene tako beluge kot tudi obročasti tjulnji. Vendar pa nam je sprememba v njihovem naravnem okolju ponudila priložnost za izvedbo naravnega eksperimenta," je dejal vodja raziskovalne ekipe Charmain Hamilton, ki je zaposlen na Norveškem polarnem inštitutu.

Podnebne spremembe krive za spreminjanje naravnega okolja

Obe živalski vrsti hrano navadno lovita na morskih območjih z ledenimi ploščami, še posebej na ledeniških frontah, kjer se ledeniki združijo z morjem. Vendar pa so podnebne spremembe krive, da je morski led začel izginjati.

Raziskovalci so v raziskavi, ki je bila v časopisu Royal Society Biology Letter objavljena v sredo, zapisali, da je ob tako hitrih spremembah genetsko prilagajanje nemogoče, vendar pa se bodo pri živalih najprej pojavile spremembe v obnašanju in prehranjevanju.

V raziskavi so predstavili podatke pridobljene s spremljanjem 28 tjulnjev med leti 1996 in 2003 ter med 2010 in 2016. Prav tako so upoštevali podatke, ki so jih med leti 1995 in 2001 pridobili od 18 belug, ter podatke spremljanja 16 belug, ki so jih pridobili med leti 2013 in 2016. Ti so pokazali, da sta obe vrsti dve desetletji nazaj polovico svojega časa porabili za iskanje hrane na ledeniških frontah, njun jedilnik pa je bil primarno sestavljen iz polarnih trsk.

Beluge bolj prilagodljive kot tjulnji

Obročasti tjulnji sedaj veliko večino svojega časa porabijo na območjih ledeniških front, ki so zanje postale okrnjeno pribežališče. Beluge pa so se za razliko od tjulnjev odločile povečati svoja lovišča na še druga območja, tudi v osrčje fjordov.

Znanstveniki z Norveškega polarnega inštituta predpostavljajo, da so beluge spremenile svojo prehranjevalno dieto in izkoristile podnebne spremembe, ki so ribam, ki načeloma domujejo v toplejših morjih, omogočile migracijo na severnejša območja.

Tjulnji so ohranili svoje prehranjevalne navade, vendar pa za iskanje hrane sedaj porabijo veliko več časa. "Ta omejena sprememba pri obročastih tjulnjih je bila najbolj presenetljiva," je dejal Hamilton ter dodal, da ne vejo zakaj, so se tjulnji tako omejili in niso sledili spremembam, ki so jih naredile beluge.

Ugotovitve spodbudile še druge raziskave

Fleksibilnost belug bo po mnenju raziskovalcev močno pripomogla k preživetju vrste, saj se bodo lažje prilagodile na toplejše pogoje. "Vrste, ki niso pripravljene na spremembe, se bodo zagotovo številčno zmanjšale, morda bodo celo izumrle," so zapisali v objavljeni študiji.

Hamilton je še dodal, da vsebine želodca beluge ne morejo raziskati, vendar pa da bo raziskava o prehranjevalnih navadah obročastih tjulnjev končana še letos. Prav tako pa načrtujejo še dodatne druge raziskave na obeh vrstah, med drugim tudi, kako je upad površine ledenih plošč v morju vplival na razmnoževanje tjulnjev.