Tihotapci ljudi bodo odgovarjali za svoje zločine

Prvič v zgodovini so mednarodne sankcije uvedene proti trgovcem z ljudmi. Varnostni svet Združenih narodov je namreč v četrtek potrdil uvedbo sankcij proti šestim vodjem tihotapskih mrež, ki delujejo v Libiji. Ta je po padcu dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija padla v politični in varnostni kaos, v katerem se številne regionalne vlade, ki jih podpirajo različne milice, borijo za prevlado. Tihotapci ljudi pa stanje izkoriščajo za tihotapljenje več sto tisoč beguncev in migrantov preko Sredozemskega morja v Evropo.

Med šesterico sta tudi Abd al Rahman al-Milad, vodja regionalne obalne straže in Ermias Ghermay, eden najpomembnejših ljudi Podsaharske Afrike vpletenih v tihotapljenje ljudi v Libiji, ki hkrati velja za vodjo ene izmed libijskih milic Ahmad Umar al Dabaši. 

Uvedbo sankcij proti omenjeni šesterici je zahtevala Nizozemska ob podpori Velike Britanije, Francije, Nemčije in Združenih držav Amerike. Sankcije med drugim vključujejo globalno zamrznitev njihovih bančnih računov in prepoved potovanj. Varnostni svet je ukrepe sprejel šele potem, ko je zeleno luč prižgala tudi Rusija, stalna članica Varnostnega sveta, ki je želela preveriti dokaze proti šesterici. Nizozemska pa medtem sporoča, da si libijske oblasti želijo uvedbo sankcij proti več tihotapcem z ljudmi, saj njihove kriminalne mreže še dodatno destabilizirajo državo.

Ameriška veleposlanica pri OZN, Nikki Haley, je ob tem dejala, da sankcije pošiljajo v svet močno sporočilo, da "na našem svetu ni mesta za tovrstne kršitve človekovih pravic in človeškega dostojanstva," ter da je mednarodna javnost združena v zavezi, da trgovci in tihotapci ljudi odgovarjajo za svoje zločine.

Dražbe afriških migrantov v Libiji razširjena praksa 

Trgovina z ljudmi v Libiji je pozornost svetovne javnosti pritegnila v preteklem letu, ko je ameriška medijska hiša CNN objavila grozljiv posnetek, ki prikazuje kako afriške migrante prodajajo na dražbi kot sužnje. Na posnetku sta dva moška prodana za 800 evrov, še bolj grozljivo pa je dejstvo, da naj bi bile tovrstne dražbe v Libiji razširjena praksa. Združeni narodi so takrat del krivde pripisali tudi Evropski uniji, saj ta pomaga libijskim oblastem prestrezati tujce na morju in jih nato vrača v Libijo. Številni prebežniki pa so tam prisiljeni živeti v nečloveških razmerah, ki vladajo v centrih za pridržanje. Te nadzorujejo tihotapci. Afriška unija je v lanskem letu ocenila, da je v približno 40 centrih po državi ujetih med 400 in 700 tisoč ljudi. Libijska obala je namreč postala glavna vmesna postaja številnih prebivalcev podsaharskih držav, ki si želijo v Evropo.

A nevarna je tudi pot skozi Sredozemlje. Samo v lanskem letu je 3100 ljudi izgubilo življenje na poti v obljubljeno Evropo, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije. V letošnjem letu se je število pribežnikov skozi Sredozemlje v primerjavi s prejšnjim letom sicer prepolovilo.