Italijanska policija je aretirala osem domnevnih tihotapcev ljudi, osumljenih odgovornosti za smrt 49 migrantov, ki so se minuli konec tedna v Sredozemskem morju zadušili v podpalubju plovila na poti iz Libije v Evropo. Več kot 300 preživelih so v soboto uspeli rešiti in so jih čez dva dni pripeljali do sicilske Catanie.
Aretiranim moškim očitajo, da so žrtve obsodili na smrt s tem, ko so jih prisilili, da ostanejo v podpalubju. Preminuli migranti, ki naj bi se v podpalubju zadušili zaradi vdihavanja hlapov goriva, so bili verjetno v njem zaklenjeni. Domnevne tihotapce so identificirali preživeli.
Med aretiranimi so trije Maročani, od tega tudi 20-letni kapitan prenapolnjenega 13-metrskega čolna, ki je v noči na soboto zašel v težave pred libijsko obalo južno od italijanskega otoka Lampedusa. Aretirali so še štiri Libijce in 17-letnega sirskega državljana. Ovadili so jih zaradi tihotapljenja ljudi in nenaklepnega uboja.
116 preživelih je bilo Maročanov in jih bodo v naslednjih dneh vrnili v domovino. Ostali pa so večinoma izvirali iz Podsaharske Afrike, Bangladeša in Pakistana. Premestili jih bodo v sprejemne centre po Italiji, preden bodo obravnavali njihove morebitne prošnje za azil.
Tihotapcem posla ne zmanjka. 1000 evrov za tvegano pot na Kos, mastno pa služijo tudi prodajalci rešilnih jopičev
Posel tihotapljenja vojnih beguncev iz Afrike in Azije v Evropo je zelo dobičkonosen. V turškem mestu Bodrum je to trenutno glavni vir zaslužka. Samo za pot iz Turčije na grški otok Kos, ki je Turčiji najbližje grško ozemlje, migrantje tihotapcem plačajo po 1000 evrov na osebo. V turškem mestu Bodrum so parki polni beguncev, ki čakajo na svoje mesto na prenatrpanem napihljivem čolnu. Tihotapci si manejo roke, dobro pa zaslužijo tudi prodajalci turističnih spominkov, ki namesto suvenirjev v svojih malih prodajalnah prodajajo napihljive rešilne jopiče. Ti gredo za med, žal pa so mnogi od njih z napako ali slabše kakovosti. "Prodam med 100 in 150 jopiči na teden," pravi eden od prodajalcev v Bodrumu. Za vsak jopič v Istambulu plača okoli 9,5 evra, naprej pa ga proda za okoli 11,5 evra. To sicer počne že 16 let, zadnje leto pa tega ne prodaja več turistom, pač pa migrantom.
Ker so čolni prenatrpani, se pogosto prevrnejo, mnogi migrantje pa zaradi izčrpanosti, saj na pot v nehumanih razmerah čakajo tudi po več tednov, utonejo. Rešijo se tisti, ki imajo delujoče rešilne jopiče. Ker je jopičev premalo, mnogi uporabijo napihljive plavalne obroče, blazine, rokavčke, skratka vse, kar jim pomaga, da ostanejo na površju. Starši se običajno rešilnim jopičem odpovedo v korist svojih otrok, ki so še premajhni, da bi znali plavati. Tako se pogosto zgodi, da otrok brodolom preživi, medtem ko sta starša utonila.
Za tihotapca zaporna kazen, za migranta okoli 700 evrov globe
Kljub nevarnosti, da lahko utonejo in dejstvu, da morajo begunci tihotapcem plačati tisoč evrov na osebo več dni pred samo potjo, nihče pa jim ne jamči, da je tihotapec še pred potjo ne bo ucvrl z njihovim denarjem, je čakajočih na mesto na čolnu vsak dan več. Ne pomagajo niti kazni, ki so zagrožene za tihotapce in migrante, ki poskušajo nelegalno vstopiti v EU.
Pred nekaj dnevi je turška obalna straža prestregla pot skupini beguncev in pri tem ujela iranskega tihotapca ljudi. Če ga bodo obsodili, lahko dobi največ 8 let zapora. Vsak od migrantov na čolnu mora turškim oblastem plačati okoli 700 evrov kazni, hkrati pa jih pristojni odpeljejo v begunske kampe na meji s Sirijo, od koder se nato znova podajo na tvegano pot.
Tihotapci, ki prihajajo iz Irana, Pakistana, Sirije, Turčije in celo Slonokoščene obale, so vešči pri prepričevanju svojih strank. Obljubljajo jim med in mleko ter jih spodbujajo, da se podajo na pot. Hkrati pa za pot uporabljajo drugorazredne čolne, ki jih prenatrpane še pred doseženim ciljem zapustijo in begunce prepustijo na milost in nemilost morskim tokovom. V zadnjem mesecu je turška obalna straža iz Egejskega morja rešila skoraj 18.300 migrantov.
