Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Bošnjaški član predsedstva BiH Sulejman Tihić dejal, da v Bosni in Hercegovini ne bi prišlo do vojne, če ne bi bilo srbske agresije, vpletanja drugih držav in vmešavanja nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
Tihić, ki je tudi predsednik bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA), je pričal o napadih paravojaških srbskih enot, rdečih baretk, Arkanovih tigrov in JLA na Bosanski Šamac leta 1992. Pri tem je izpostavil, da je obstajalo jasno sodelovanje med JLA in paravojaškimi enotami iz Srbije. Menil je, da paravojaških enot ne gre tako imenovati, saj je šlo za posebne enote iz Srbije, ki so imele logistiko notranjega ministrstva in JLA.
Tihić je tudi pričal o svojem ujetništvu v srbskih taboriščih v BiH in zaporih v Srbiji in pretepanju v njih. "V Sremski Mitrovici so nas pretepali po zajtrku, po kosilu in po večerji," je med drugim povedal Tihić, ki so ga srbske sile zajele leta 1992 v Bosanskem Šamcu, nato pa je bil tri mesece v srbskih taboriščih v Bosanskem Šamcu, Brčkem in Bijeljini ter v zaporih v Sremski Mitrovici in Batajnici.
Milošević ga je v navzkrižnem zaslišanju med drugim skušal prepričati, da v BiH ni bilo posebnih enot iz Srbije in da ga gotovo niso pretepali vojaki JLA. Tihić je te in druge trditve zavrnil, med drugim z izkušnjo, ko je v zaporu v Mitrovici videl vojake JLA z boksarjem pretepati hrvaške ujetnike.
Tihić, ki je bil leta 1990 eden od ustanoviteljev SDA, je večkrat izjavil, da bo "s ponosom" pričal proti Miloševiću, ki ga obtožnica med drugim bremeni izgona 1780 Hrvatov in Muslimanov z območja Bosanskega Šamca leta 1992 in uboja najmanj 17 zapornikov v tamkajšnjem taborišču. Od 17.000 Hrvatov in Muslimanov s tega območja jih je do konca vojne tam ostalo le 300. Tihić je sicer enkrat že pričal na haaškem sodišču na procesu za vojne zločine v Bosanskem Šamcu.
