Dalajlama je izrazil tudi pričakovanje, da bo Peking Tibetu zagotovil več avtonomije. "Kitajskim oblastem želim sporočiti, da se bo tibetanska vlada v izgnanstvu zavzemala za t.i. srednji pristop in da ne bo zahtevala neodvisnosti Tibeta," je dejal dalajlama.
Analitiki v njegovih izjavah vidijo nadaljnje mehčanje stališč do Kitajske in poskuse, da bi Pekingu olajšal reševanje tibetanskega vprašanja. "Dalajlama želi v bistvu Kitajski dati možnost, da dostojanstveno reši problem Tibeta, ki ga sicer obravnava kot svojo kolonijo. Kitajski politiki sicer še nikoli doslej niso izkoristili podobnih pobud, zato dvomim, da bodo tudi zdaj pozitivno odgovorili na to najnovejšo priložnost," je ocenil Vijay Kranti, strokovnjak za odnose Tibeta in Kitajske.
Dobitnik Nobelove nagrade za mir dalajlama je po neuspeli vstaji Tibeta proti kitajski vladi leta 1959 pobegnil v sosednjo Indijo, kjer v Dharamsali vodi vlado v izgnanstvu. Neposredni stiki med Tibetanci v izgnanstvu in Pekinga pa so prekinjeni od leta 1993 zaradi vnovične vstaje v Tibetu.
Pred dvema letoma so pogajanja obnovili, obe strani pa naj bi nakazovali interes za rešitev tibetanskega vprašanja. Najpomembnejša se sicer zdijo prizadevanja, da bi se dalajlama vrnil v tibetansko prestolnico Lhasa.
