Avtor prispevka: Miha Drozg
Kmalu po prvi izvolitvi za predsednika Avstrije leta 1992 - na volitvah je nastopil kot kandidat ljudske stranke - se je Thomas Klestil lotil zapuščine svojega predhodnika, mednarodnopolitično izoliranega in v mnogih državah nezaželenega Kurta Waldheima. Obnovil je stike z zahodnimi državami, večkrat spregovoril o sokrivdi avstrijskega nacističnega režima v drugi svetovni vojni, kot prvi avstrijski predsednik uradno obiskal Izrael in v tamkajšnjem parlamentu izrekel sočutje žrtvam holokavsta. Začel je letna srečanja srednjeevropskih predsednikov, ki se jih od leta '93 udeležuje tudi Slovenija, ter tako zaprl eno najbolj bolečih poglavij novejše avstrijske zgodovine.
"Bil je zelo aktiven v svojih mednarodnih stikih, aktivnostih. Kot bivši diplomat še toliko bolj," je povedal predsednik Slovenije Janez Drnovšek.
Leta 1932 rojeni peti otrok revne družine Klestil je namreč po končanem študiju ekonomskih znanosti - denar zanj si je prislužil kot prodajalec kart v dunajski igralnici - začel pestro mednarodno kariero. Med drugim je bil tudi veleposlanik Avstrije pri Združenih narodih in v Washingtonu. Leta '87 se je vrnil na Dunaj in po petih postal predsednik, ki je Avstrijo popeljal v Evropsko unijo.
"Imel sem priložnost, da sem se večkrat sestal z njim med njegovim mandatom in vedno sva se ob evropskih vprašanjih dobro dopolnjevala. Veliko je naredil za svojo državo," je povedal Javier Solana, predstavnik EU za zunanjo politiko.
"Bil je človek izjemnih moralnih kvalitet, bil je državnik, ki je zelo dobro razumel evropsko zgodovino in je na podlagi naukov te zgodovine bil iskren zagovornik širitve Evropske unije in preseganja posledic nekdanjih delitev," pa je Klestila opisal Milan Kučan, nekdanji predsednik Slovenije.
Uspešnim začetkom na mednarodnem prizorišču so sledile osebne in notranjepolitične težave. Njegova takratna žena Edith, s katero imata tri otroke, ga je zaradi afere z 22 let mlajšo sodelavko na silvestersko noč leta '94 zapustila in se odselila iz predsedniške palače.
Dve leti po ponovni izvolitvi na predsedniških volitvah pa je moral - kljub nasprotovanju vstopa Haiderjevih Svobodnjakov v vlado, množičnim demonstracijam pred predsedniško palačo in grožnji Evropske unije z diplomatskimi sankcijami - mandat za sestavo črno-modre vlade podeliti prvaku ljudske stranke Schüsselu. Po uvedbi sankcij se je Klestil podal v ponovni boj za povrnitev ugleda Avstrije, parlamentarce v evropskem parlamentu je zaprosil naj pokažejo več objektivnosti in poštenosti. "Preden pričnem svoj govor, bi rad vsem poslancem povedal, da kot osnovo parlamentarne demokracije razumem tudi to, da se posluša mnenje drugih, četudi se z njimi ne strinja," je povedal Thomas Klestil.
Lani je Svobodnjaška stranka že drugič vstopila v vlado, toda tokrat je bila Klestilova kritika precej bolj zadržana in je dejal le, da bi morala imeti avstrijska vlada širše temelje. Sedmi avstrijski predsednik, ki je v svoji palači sprejel več kot 70 tisoč gostov in je želel biti čim bliže narodu, je bil dober sogovornik, za katerega srečanja nikoli niso bila zgolj formalnost, se spominja slovenski predsednik Drnovšek.
Ob srečanju predsednikov srednjeevropskih držav v Sloveniji se je Klestil navdušil celo nad godbo Slavka Avsenika. "Tudi njegova zadnja srečanja so bila takšna. Zadnji njegov bilateralni obisk je bil v Sloveniji in tudi takrat se je zelo potrudil in jasno izrazil svoje prijateljstvo," je povedal Drnovšek.
Zdravstvene težave, ki so Klestila mučile večji del 12-letnega predsedovanja, so njegov optimizem in dobro voljo premagale le slabih 36 ur pred predajo predsedovanja novoizvoljenemu avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju.
