Mayeva bo v novi vladi ohranila ključne ministre

Britanska premierka Theresa May si je na krilih referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije s predčasnimi volitvami želela zagotoviti parlamentarno večino, a je očitno pogorela. 

Mayeva je po objavi izidov vzporednih volitev v Veliki Britaniji, po katerih so konservativci zmagali na parlamentarnih volitvah, a izgubili absolutno večino v parlamentu, obljubila, da bo njena stranka državi zagotovila stabilnost. Njen glavni tekmec, vodja laburistov Jeremy Corbyn, jo je pozval k odstopu, a se je kljub temu odpravila h kraljici Elizabeti II. po odobritev za sestavo vlade.

Kraljica Mayevi podelila mandat za sestavo vlade

Po obisku Buckinghamske palače je Mayeva stopila pred medije in potrdila, da ji je kraljica podelila mandat za oblikovanje vlade. To bo sestavila predvidoma v naslednjih desetih dneh. Pri tem je napovedala sodelovanje s severnoirskimi unionisti (DUP), s katerimi da imajo "močan odnos že več let". Podrobnosti o obliki sodelovanja s stranko ni navedla, s čimer naj bi nakazala, da bo najverjetneje šlo za neformalni dogovor o podpori.

Kot je tudi napovedala, bo nova vlada izpeljala postopek brexita, pogajanja z Brusljem naj bi se začela 19. junija. "Začnimo z delom," je končala svojo izjavo. 

Mayeva bo v novi vladi ohranila ključne ministre

Britanska premierka je potrdila, da bo na položajih v novi vladi ohranila svoje ključne ministre. Na položajih bo ohranila finančnega ministra Philipa Hammonda, zunanjega ministra Borisa Johnsona, ministra za brexit Davida Davisa, obrambnega ministra Michaela Fallona ter notranjo ministrico Amber Rudd, so sporočili s sedeža vlade.

'Viseči parlament'

Po preštetju skoraj vseh glasovnic je jasno, da niti konservativci niti laburisti ne bodo dosegli večine 326 glasov in ne bodo mogli vladati sami. Glede na izide iz 649 od 650 okrožij bodo imeli konservativci najmanj 318 poslancev, laburisti pa 261.

To pomeni, da konservativci, ki so do zdaj imeli 330 sedežev, ne bodo mogli sami oblikovati vlade. Britanci so za takšen parlament že našli novo poimenovanje, in sicer "viseči parlament". Brez absolutne večine bo namreč izjemno težko sprejemati kakršnekoli odločitve.  

Mayeva, ki je predčasne volitve sklicala zato, da bi okrepila moč svoje stranke v pogajanjih o brexitu z EU, je ponoči volivcem obljubila stabilnost. "Država potrebuje obdobje stabilnosti in kakršni koli že so izidi, bo Konservativna stranka storila vse, da zagotovi to stabilnost," je dejala, potem ko je postalo znano, da je bila izvoljena v svojem okrožju Maidenhead v Londonu.

Kaj zdaj?

Pred Mayevo je naloga oblikovanja nove vladajoče koalicije. Pri tem je najverjetneje, da se bodo torijci povezali s severnoirskimi unionisti (DUP), ki so osvojili najmanj deset poslanskih sedežev.

DUP je kasneje potrdil, da so začeli pogovore z Mayevo o sodelovanju z njeno manjšinsko vlado. Kot je v Belfastu dejala predsednica DUP Arlene Foster, se je davi pogovarjala z ministrsko predsednico, DUP pa se namerava s konservativci pogovarjati o možnostih za "vrnitev stabilnosti našemu narodu v časih velikih izzivov". DUP si bo po besedah Fosterjeve sicer vedno prizadeval za najboljši dogovor za Severno Irsko in njene ljudi, a hkrati si želi tudi najboljše za vse v Veliki Britaniji.

"To, kar država potrebuje, bolj kot kdajkoli, je gotovost. Jasno je, da imajo samo konservativci in unionistična stranka legitimnost in sposobnost, da to zagotovita," je izjavila Mayeva.

Ker severnoirska stranka Sinn Fein, ki naj bi tokrat dobila sedem sedežev, v London običajno ne pošlje svojih predstavnikov, bi se konservativci lahko zatekli tudi k t. i. delovni večini. Mogoče bi bilo tudi, da bi večino določali za vsako glasovanje posebej.

Če konservativcem ne bo uspelo oblikovati vlade, bo njihov voditelj o tem obvestil kraljico Elizabeto II. V tem primeru bi lahko kraljica pooblastila vodjo laburistov Jeremyja Corbyna, da oblikuje vlado in predstavi njen program. Kraljica se sicer v to ne vmešava in je politično nevtralna.

Corbyn pripravljen oblikovati manjšinsko vlado

Vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn je Mayevo pozval k odstopu. Ob razglasitvi svoje zmage v londonskem okrožju Islington North je poudaril, da bi morala "Mayeva oditi in narediti prostor za vlado, ki bi resnično predstavljala državo". Po njegovih besedah so se volivci odločili za upanje in obrnili hrbet varčevalni politiki.

Izrazil je pripravljenost oblikovati manjšinsko vlado. "Pripravljeni smo služiti ljudstvu, ki nam je izkazalo zaupanje," je poudaril. "Izpostavili smo svoje politike – močne in upanje vzbujajoče politike – in dobili odličen odziv javnosti. Mislim, da je precej jasno, kdo je zmagal na teh volitvah," je dejal.

Za televizijo Sky News pa je izpostavil, da nihče ne bo imel parlamentarne večine in da so konservativci poraženci volitev. "Mislim, da potrebujemo spremembo," je poudaril Corbyn.

Sturgeonova po volitvah zahteva opustitev čistega brexita

Voditeljica škotske regionalne vlade in voditeljica Škotske nacionalne stranke (SNP) Nicola Sturgeon je danes izjavila, da bi morala britanska premierka Theresa May po izgubi večine v parlamentu opustiti načrte o "čistem brexitu" in predvsem ohraniti Britanijo v enotnem evropskem trgu. "Nevarno zavzemanje torijcev za čisti brexit bi bilo treba opustiti," je dejala Sturgeonova na današnji novinarski konferenci v Edinburgu. "Konservativci so izgubili večino, premierka pa je izgubila vso avtoriteto in kredibilnost," je ocenila.

Ob tem je pozvala vse poslance v britanskem parlamentu, da si prizadevajo za to, da bi Velika Britanija ostala v enotnem evropskem trgu in da torej ne bi prišlo do popolnega izstopa države iz evropskih struktur, torej čistega brexita.

SNP je na četrtkovih volitvah ohranila položaj tretje najmočnejše stranke v 650-članskem spodnjem domu britanskega parlamenta. A s 35 osvojenimi poslanskimi sedeži od skupno 59 na Škotskem je izgubila kar 21 sedežev, ki jih je imela leta 2015. Prepustiti jih bo morala večinoma konservativcem, pa tudi laburistom in liberalnim demokratom. Tudi Sturgeonova je danes priznala, da čeprav je stranka na Škotskem zmagala, "pa je dejstvo, da smo utrpeli tudi nekaj grenkih porazov".

Poznavalci: Mladi odločilno vplivali na izid volitev v Veliki Britaniji

Na izid četrtkovih parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji, na katerih so konservativci izgubili večino v poslanski zbornici, je odločilno vplivala visoka volilna udeležba mladih, ki za Otok sicer ni običajna, ocenjujejo poznavalci.

Mladi so se za odhod na volišča odločili predvsem zaradi energične kampanje vodje laburistov Jeremyja Corbyna ter nezadovoljstva zaradi negotovosti v zvezi z izstopom iz Evropske unije.

Glede na vzporedne volitve, ki jih je objavila britanska revija NME in na katerih je sodelovalo 1354 ljudi, je v četrtek volilo 56 odstotkov volivcev, mlajših od 35 let. Večina med njimi, 60 odstotkov, jih je podprla laburiste. 36 odstotkov jih je glasovalo prvič v življenju. Polovica jih je kot glavni razlog za udeležbo na volitvah navedla brexit.

Britanski analitiki ocenjujejo, da je visoki udeležbi mladih botrovalo dejstvo, da se je Corbyn uspešno predstavil kot alternativa običajni politiki. Med drugim sta mlade prepričala njegov idealizem in karizma, modro pojavljanje v družbenih medijih ter vrsta mladih zvezdnikov med podporniki laburistov, kot sta pevka Lily Allen in komik Ricky Gervais.

"Jeremy Corbyn je všeč generaciji mladih, ki se jim zdi, da nikoli niso spoznali spodobnega in poštenega politika," je v časniku Guardian zapisala Rhiannon Lucy Cosslett.

V EU po britanskih volitvah za pogajanja o brexitu čakajo na potezo Londona

Po pirovi zmagi britanskih konservativcev na predčasnih parlamentarnih volitvah so odzivi najvišjih predstavnikov Evropske unije osredotočeni na pogajanja o izstopu Velike Britanije. Odzvali so se predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in glavni pogajalec za brexit Michel Barnier.

Tusk je najprej po Twitterju znova pozval, da se je treba izogniti scenariju brez dogovora, in prav tako znova opozoril, da časa nikakor ni na pretek. "Ne vemo, kdaj se bodo pogovori o brexitu začeli. Vemo pa, kdaj se morajo končati," je izpostavil.

Na pomanjkanje časa je nato opozoril tudi v čestitki Theresi May za ponovno imenovanje za britansko premierko. Ob tem je izpostavil "skupno odgovornost in nujno nalogo" za izvedbo pogajanj "v najboljšem možnem duhu" ter za zagotovitev najmanj motečega izida za državljane, podjetja in države po marcu 2019.

50. člen, ki opredeljuje izstop članice iz EU, sicer dopušča možnost podaljšanja dveletnega roka za sklenitev ločitvenega dogovora, a v Bruslju o tem ne želijo govoriti. "Ne bomo ugibali o tem, kaj bi se lahko zgodilo," so to možnost danes komentirali v tiskovni službi Evropske komisije.

Barnier je danes zgolj ponovil svoja dobro znana stališča: "Pogajanja o brexitu bi se morala začeti, ko bo pripravljena Velika Britanija. Časovni načrt in stališča EU so jasna. Prizadevajmo si, da dosežemo dogovor."

Podobno je dejal tudi Juncker, ki je trenutno v Pragi. "Sedaj so na potezi Britanci," je dejal za časnik Süddeutche Zeitung. Dodal je sicer, da bi lahko to trajalo nekaj časa. "Prah v Veliki Britaniji se mora najprej poleči. EU lahko začne takoj s pogajanji. Že več mesecev smo pripravljeni. Začnemo lahko že jutri zjutraj," je še dejal predsednik Evropske komisije.

'Prihodnji tedni bodo za VB precej težji, kot smo pričakovali'

Evropski komisar za proračun Günther Oettinger je ocenil, da bi zapleti na Otoku lahko porušili časovnico za brexit, francoski premier Edouard Philippe pa je menil, da izid ne spreminja odločitve Britancev za brexit. Izid volitev, po katerem konservativci ne bodo več imeli večine v parlamentu, pa je francoski premier označil za presenečenje.

"V prihodnjih urah se bo pokazalo, ali se bodo pogajanja o brexitu lahko sploh začela," je za radio Deutschlandfunk dejal Oettinger. "Brez vlade ne bo pogajanj," je dodal. Sprva je bilo predvideno, da se bodo pogajanja med EU in Veliko Britanijo o brexitu začela 19. junija.

Oettinger je še dejal, da tokratne volitve niso bile volitve o brexitu, temveč je šlo v prvi vrsti za socialno pravičnost in varnost.

Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je ocenil, da so izidi volitev tudi odraz nezadovoljstva nad vztrajanjem Mayeve pri čistem oz. "trdem" brexitu in da bi morala o tej strategiji ponovno razmisliti. "Sporočilo volitev je – imej poštene pogovore z EU in razmisli še enkrat, ali je res dobro za Veliko Britanijo, da zapusti EU na tak način," je dejal Gabriel. Hkrati je izrazil upanje, da bo nova vlada oblikovana hitro in da se bodo lahko začela tudi resna pogajanja o brexitu.

"Kar zadeva EU, smo pripravljeni na začetek pogajanj," je dejal evropski komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici, ki je še ocenil, da se britanski premierki Theresi May na volitvah ni izšlo po načrtih.

"Videli bomo še, kakšne posledice bo izid volitev imel za pogajanja o brexitu," je izpostavila švedska zunanja ministrica Margot Wallström. Podobno je menil tudi nizozemski premier Mark Rutte, ki je dejal, da je treba počakati. Wallströmova je še izpostavila, da mora ločitev Velike Britanije od EU potekati gladko.

Norveški zunanji minister Borge Brende, čigar država je dvakrat zavrnila članstvo v EU, je izrazil bojazen, da je izid volitev le vrh ledene gore, povezan z izstopom Velike Britanije iz EU. "Prihodnji tedni bodo za Veliko Britanijo težki, precej težji, kot smo pričakovali," je dodal.

Kanclerski kandidat nemških socialdemokratov Martin Schulz se je že pred končnimi izidi po telefonu pogovarjal z vodjo laburistov Jeremyjem Corbynom in se z njim dogovoril za srečanje.

"Pravi zmagovalec je Jeremy Corbyn," pa je izpostavil češki premier Bohuslav Sobotka.