Začelo se je z epilepsijo, ko je bila Marta Kostanjevec stara komaj 31 let. Pri 41 letih so ji odrezali prvo dojko, nekaj let za tem še drugo. Leta 2012 so ji pod kolenom amputirali prvo nogo, pred tremi leti je ostala še brez druge. Dobila je podkolenski protezi.
Dneva, ko je ob pomoči zdravstvenega osebja URI Soča znova stala na nogah, pravi, ne bo nikoli pozabila. Bil je december leta 2020. "Meni so od sreče, od bolečine in vsega tekle solze. Po desetih mesecih sem spet stala, jaz sem bila spet človek. Spet sem bila kot vsi ostali," razlaga.
Sčasoma je prehodila tudi do 100 metrov. A prav zaradi prehojene razdalje do električnega invalidskega skuterja preko zdravstvenega zavarovanja ni bila več upravičena. Pravi, da je sama sebi zadala klofuto, saj zaradi tega, ker je včasih prehodila malo več, skuterja ne dobi.
Zdaj ne more več, saj je od letošnjega februarja 24 ur na dan vezana na kisik. Naknadno so ji diagnosticirali še raka na pljučih, a ker je preslabotna, tehta namreč zgolj 34 kilogramov, so ji zdravniki dejali, da zdravljenja z obsevanjem in kemoterapijo njeno telo ne bi vzdržalo. Čeprav jo vsake toliko oblijejo solze, se trudi ostati optimistična.
Največjo spodbudo in podporo ji nudi mož, s katerim sta poročena že 45 let. Pomaga ji pri umivanju, oblačenju, tudi hoji, in pazi, da se ob vseh cevkah ne spotakne, kar se je že zgodilo. "Obljubila sva si, v hudem in slabem, in ni druge. Živeti in preživeti," pravi Alojz Kostanjevec.
Kar si oba najbolj želita, je, da bi se mu, ko gre na kolo, lahko pridružila tudi žena. A ob skromnih pokojninah si električnega invalidskega skuterja sama ne moreta privoščiti.
Na URI Soča pa odgovarjajo, da bi glede na spremenjeno, torej poslabšano zdravstveno stanje, lahko zaprosila za invalidski voziček na elektromotorni pogon. A zagotovila, da bo do njega res upravičena, ni.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.