Težje do smrtne kazni

Ameriško vrhovno sodišče je sprejelo dve odločitvi, ki nekoliko otežujeta izvrševanje smrtnih kazni. V prvem primeru je sodišče soglasno potrdilo pravico obsojenih na smrt, da s pomočjo zveznega zakona o državljanskih pravicah prosijo za preverjanje upravičenosti usmrtitve z injekcijo. V drugem pa je sodišče razsodilo, da lahko obsojenci na smrt na podlagi novih dokazov lažje zahtevajo vnovično obravnavo.

Obe večinski odločitvi sodišča je napisal Anthony Kennedy, ki po upokojitvi Sandre Day O'Connor velja za zadnji jeziček na tehtnici med konservativno in liberalno polovico vrhovnega sodišča. Obe odločitvi praktično pomenita, da se bo najverjetneje podaljšal čas od obsodbe na smrt do same izvršitve smrtne kazni in ponovno izraža nelagodje, ki ga ima večina sodišča do smrtne kazni.

Ameriška ustava prepoveduje "okrutne in neobičajne" kazni, nasprotniki smrtne kazni pa so prepričani, da je to čista definicija le-te. Ker sama smrtna kazen za večino Američanov ni vprašljiva, se tudi sodišče doslej še ni upalo naravnost opredeliti proti, čeprav v zadnjih letih sprejema odločitve, ki izvrševanje kazni omejujejo ali otežujejo. V primeru obsojenca na smrt iz Floride Claencea Hilla je sodišče soglasno potrdilo pravico obsojenih, da na podlagi zveznega zakona trdijo, da smrtonosna injekcija predstavlja okrutno in neobičajno kazen.

Najmanj okrutna smrt je smrt z injekcijo

Ameriške zvezne oblasti in posamezne države so skozi zgodovino smrtne kazni izvrševale na različne načine, od streljanja, obešanja, električnih stolov in plinskih celic. Trenutno pa velja, da je najmanj okrutna oblika smrt z injekcijo, ki jo uporabljajo zvezne oblasti ter 37 zveznih držav, kjer velja smrtno kazen. Edino v Nebraski še vedno uporabljajo električni stol.

Leta 2005 je bila objavljena znanstvena študija, ki je obudila dvom v neboleče umiranje z injekcijo. Obsojencu pri tem dajo sredstvo proti bolečinam, nato sredstvo za omrtvičenje, nazadnje še strup. Vendar se je pojavil dvom, če morda sredstvo proti bolečinam ne preneha delovati, preden obsojenec umre.

'Usmrtitve ne bi uporabili niti pri živalih'

Vrhovni sodnik John Paul Stevens je med obravnavo primera iz Floride dejal, da država pri ljudeh uporablja metodo, ki jo drugače ne bi niti pri živalih. Clarence Hill, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora policista leta 1982, je bil januarja letos že pripravljen, da bi ga usmrtili z injekcijo, ko je v imenu sodišča posredoval sodnik Kennedy in postopek ustavil. Zatem so ustavili usmrtitve še v nekaterih drugih zveznih državah.

V primeru pritožbe obsojenca Paula Housea iz Tennesseeja, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora sosede Carolyn Muncey leta 1985, pa je bilo sodišče razdeljeno. Liberalni del je skupaj s Kennedyjem menil, da House lahko spodbija smrtno kazen na podlagi dokazov analize DNK, ki so pokazali, da sperma najdena na oblačilih žrtve ni bila njegova, ampak od njenega moža. Konservativni del sodišča na čelu s predsednikom Johnom Robertsom pa je bil proti, ker menda naloga vrhovnega sodišča ni ugotavljanje verodostojnosti dokazov. Drug dokaz je bil namreč tudi ta, da so kri žrtve našli na hlačah obsojenca.