Tetoviran nekdanji alkoholik zdaj župan, za katerega ni krize: polna občinska blagajna, trume turistov

Župan Soluna Yannis Boutaris je star 70 let. Nosi velik diamantni prstan in ponosno razkazuje tetovaže. Javnim političnim sporom z nasprotniki se izogiba, prav tako se ne vpleta v državno politiko globoko zadolžene Grčije. Raje se ukvarja s svojim mestom, drugim največjim v Grčiji.

Za razliko od preostale Grčije milijonsko obalno mesto krči dolg, klesti davke za gospodarstvo in plačuje plače zaposlenim in račune brez zamikov.

Prihranke v mestni blagajni ustvarja tudi tako, da za vsako občinsko naročilo pripravi javni razpis in išče najbolj konkurenčne ponudbe, pa naj gre za gradbene projekte, papir, plastične vrečke ali mleko za kavo. "Nisem mogel verjeti, da kar pokličejo znanca, ki nato postane dosmrtni dobavitelj. Katastrofa. Že prvi dan sem jim povedal, da bomo odslej delali drugače, če komu to ni všeč, pa lahko gre," razlaga.

A spreminjanje miselnosti je v Grčiji približno tako zapleteno kot odvajanje od alkohola, pravi Boutaris, sam ozdravljen alkoholik, ki se pijače ni dotaknil že 20 let. Takoj po izvolitvi pa je na televiziji celo priznal, da je jemal tudi droge. In nato kolege politike razjezil z izjavo, da nikakor ni primerno, da politične funkcije trajajo celo življenje in se celo prenašajo iz roda v rod, kot je to v Grčiji običajno.

V državi, ki po Boutarisovem mnenju smrdi po korupciji, za ta prekršek ni bil do zdaj obsojen še noben politik. Bo pa na zatožno klop v Solunu tudi po Boutarisovi zaslugi prej ko slej sedlo kar 17 njegovih predhodnikov in nekdanjih članov mestne uprave, ki so obtoženi, da so mestno blagajno v zadnjih letih olajšali za 51 milijonov evrov. Torej približno toliko, kot na leto v Solunu porabijo za vse gradbene projekte.

Čeprav je drugi mandat osvojil z le 300 glasovi prednosti, ima Boutaris, ki si želi v mestu narediti predvsem red, tudi precej podpornikov. "Mesto deluje dobro. Ko bi le vse v Grčiji delovalo tako," pravi upokojenec Zaharias Vavelidis.

Solun bo, medtem ko mnogo grških mest govori o bankrotu, imel proračunski presežek in mesto bo vlagalo v gradbene projekte, med drugim bodo gradili novo promenado, pravi Hasdai Kapon, ki ga je Boutaris postavil na čelo mestnih financ.

Boutaris pravi, da v grškem mestu uvaja nemške prijeme. Da bi se naučil delovanja uspešne države, ki za razliko od Grčije ne kleca pod težo dolgov, pogosto obiskuje nemška mesta. In – kot kaže – naučeno za zdaj deluje tudi v Grčiji. Med drugim si je za uspeh prislužil naziv župan meseca, ki ga podeljuje Fundacija mestnih županov s sedežem v Londonu.

Boutaris tudi pravi, da razume jezo Nemcev, ki menijo, da je denar, ki ga dajejo Grčiji, izgubljen. "Če ne bo reform, se bo zgodilo natančno to," pravi.

Njegovo starodavno mesto je kriza prizadela bolj kot druge dele Grčije. Stopnja brezposelnosti se je potrojila na 29 odstotkov od leta 2008, ko je država padla v recesijo. Na stotine delovnih mest je bilo izgubljenih, ko so se tuja podjetja, kot sta Siemens in Coca Cola, začela umikati v države z nižjimi stroški dela.

Kriza je prizadela tudi nekoč pestro nočno življenje v mestu. Nekoč polni lokali so ostali napol prazni. Da bi ublažil učinek krize, je Boutaris pripravil strateški načrt privabljanja tujih in domačih turistov, ki je začel prave učinke kazati lani, ko je mesto obiskalo 37 odstotkov več tujih turistov. Za te so pripravili množico festivalov in drugih dogodkov, celo parado ponosa, kar je močno razjezilo del meščanov.

Ko se je močno povečalo število gostov iz Turčije, pa je to celo vzpodbudilo Turkish Airlines, da je do Soluna uvedel redno letalsko povezavo.

Vsekakor pa župana čaka še veliko dela. Nasprotniki mu očitajo, da mesto nima politike ravnanja s smetmi, ki se zato kar kopičijo. Manjka parkirišč, ulične svetilke niso redno vzdrževane, po mestu se klatijo potepuški psi. "On ureja mestne finance, mestno upravo, a na ulicah se to žal ne vidi," pravi Nikos Papadopoulos.

Boutaris priznava, da mu ni uspelo uresničiti predvolilne obljube, da bo v pol leta očistil mestne ulice. Težava pa je v tem, da se zaposleni v smetarskem podjetju nočejo premakniti od pisalnih miz na ulice, pravi. "Težko očistimo mesto, če ni ljudi," pravi.

Prst pa usmerja tudi v uradnike v Atenah, ki že več mesecev ocenjujejo načrte mesta, s katerimi bi uredili kolesarske steze, preuredili križišča in sprostili promet. A ti načrti potrebujejo odobritev države, precej verjetno pa se trenutno na njih v kakšni uradniški mizi nabira prah. "Poslovanje z našo državno upravo je, kot bi bil ujet med kladivo in nakovalo," opisuje. "Meščani pa na koncu seveda krivijo mene."