Gre za drugo generacijo sinov arabskih priseljencev, skrajneže, ki so v zadnjih treh letih iz evropskih držav odšli na urjenja v oporišča teroristov v Afganistan in Irak, pa tudi v centre v Afriki in drugod po Aziji, zdaj pa naj bi se začeli vračati. Po nekaterih podatkih so tja odhajali skoraj množično, vzrok je bila in je še vedno protimuslimanska in protiarabska nastrojenost po ameriškem 11. septembru, ki je zajela zahodni svet.
Evropski protiteroristični koordinator Gijs de Vries ob tem poudarja, da se število skrivnih oporišč za urjenje teroristov v državah v krizi povečuje.
Novo grožnjo, s katero se srečujemo, še posebej po 11. septembru, predstavljaja islamizem. Del te grožnje prihaja iz držav zunaj EU, del pa iz držav članic. Gledano v celoti lahko rečemo, da ogoroženost Evrope pred terorizmom ostaja visoka,” pravi De Vries, ki pa podrobnosti ni hotel izdati, češ da gre za strogo zaupne podatke.
Nestabilnost je leglo terorizma
Poudarja pa, da bo treba sprejeti ukrepe, ki bi zmanjšali nestabilnost v svetu, ki je glavni generator terorizma. ”Ne gre le za Irak, gre za nestabilnost po vsem svetu. V Afriki na primer nestabilne razmere otežujejo izvajanje zakonov in delovanje demokracije, kar pa omogoča teroristom, da se lažje skrijejo in urijo,” še opozarja. Po njegovem mnenju pa je stopnjo ogroženosti zaradi mladih islamistov, ki so se urili v bojevanju in gverili, težko oceniti, saj se vsi po vrnitvi iz terorističnih oporišč ne vključijo v teroristične celice.
Enote za boj proti terorizmu in obveščevalci naj bi na Stari celini v zadnjem času preprečili več hudih napadov, v javnost je prišel le poskus napada na nebotičnike v londonskem sitiju in na letališče Heatrow.
Prepočasen odziv EU
Evropska unija se sicer boja proti terorizmu loteva okorno in prepočasi, sicer se ji morda ne bi zgodil 11. marec, ko je v eksplozij bomb, ki so jih islamski skrajneži v Madridu podstavili na primestna vlaka, umrlo skoraj 200 ljudi. V nedeljo zvečer so - spet v Madridu - celo prekinili nogometno tekmo in izpraznili stadion, obvestilo pa je bilo lažno. Članice, tudi Slovenija, so si že dolgo nazaj postavile 12 ciljev oziroma ukrepov za usklajen in povezan lov na potencialne teroriste, vendar jih v celoti, kar je pogoj za pravo učinkovitost, ne izvaja prav nobena država.
