Po presenetljivi napovedi papeža Benedikta XVI., da bo konec meseca odstopil s položaja, se že pojavljajo ugibanja o njegovem morebitnem nasledniku. Med drugim naj bi obstajala precejšnja možnost, da dobi Rimskokatoliška cerkev svojega prvega neevropskega poglavarja.
Ta naj bi najverjetneje prihajal iz Latinske Amerike, kjer živi že približno 42 odstotkov od skupno 1,2 milijarde katoličanov. Med zelo verjetnimi nasledniki Benedikta XVI. iz te regije naj bi bil Odilo Scherer, nadškof ogromne škofije brazilskega Sao Paola.
Ugiba se tudi, da bi lahko dobili prvega temnopoltega papeža. Med kandidati iz Afrike naj bi bila v ožjem izboru nadškof ganskega Cape Coasta Peter Turkson in nigerijski kardinal Francis Arinze.
Med kandidati so tudi imena s stare celine, kot je na primer dunajski nadškof Christoph Schönborn, nekdanji učenec in tesen sodelavec Benedikta XVI. Kot papabile – kardinale, ki veljajo za resne kandidate za novega papeža – se omenjajo še milanski nadškof Angelo Scola, nadškof Budimpešte Peter Erdö, nadškof Buenos Airesa Jorge Mario Bergogli in nadškof honduraške Tegucigalpe Oscar Andres Rodriguez Maradiaga.
Vse to pa so le ugibanja. Uradnih kandidatov ni, papež pa lahko postane vsak kardinal, ki je mlajši od 80 let, torej tudi Slovenec Franc Rode.
Konklave, na katerem bodo kardinali elektorji – ti morajo biti mlajši od 80 let – izvolili novega papeža, bo potekal od 15 do 20 dni po odstopu sedanjega papeža. Za veliko noč bi tako že morali imeti naslednika Benedikta XVI.
KOMENTARJI (323)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.