Varnostni svet ZN je pozval vse strani v Afganistanu, naj se udeležijo konference ZN o prihodnosti te države, ki naj bi bila prihodnji teden v Berlinu. Članice VS ocenjujejo, da je konferenca prvi nujno potreben korak za vzpostavitev široke vlade, v kateri bodo zastopane vse strani v Afganistanu, je sporočila predsedujoča VS, predstavnica Jamajke Patricia Durrant.
To bo prvo srečanje, ki mu bo verjetno sledila vrsta srečanj, je po zasedanju VS, ki se ga je udeležil tudi posebni predstavnik ZN za Afganistan Lahdar Brahimi, povedala Durrantova. Dodala je še, da ni naloga Združenih narodov postaviti prehodno vlado, temveč afganistanskih strani. ZDA so pozdravile sklic konference ZN o Afganistanu. ZDA bo na tej konferenci zastopal posebni odposlanec za Afganistan James Dobbins, je še sporočil tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Richard Boucher.
Talibani iz Kunduza bi se predali
Glavni odposlanec Združenih narodov za Afganistan Lahdar Brahimi je dejal, da so talibanske oblasti zaprosile ZN, naj organizirajo brezpogojno predajo talibanov, ki so obkoljeni v Kunduzu na severu Afganistana. Kot je pojasnil Brahimi, sta neki verski voditelj talibanov in še nek moški v noči na torek prišla na predstavništvo ZN v Islamabadu in uradno izjavila, da se talibanski poveljniki v Kunduzu želijo brezpogojno predati ZN. Brahimi je dodal, da ZN v Afganistanu za kaj takega niso pristojni, zato ne morejo ugoditi želji talibanov.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v Washingtonu ponovil, da ZDA nasprotujejo pogajanjem, ki bi tujcem, ki sodelujejo s talibani, omogočila odhod iz Kunduza, zadnje trdnjave talibanov na severu Afganistana.
Severeno zavezništvo za pogovore
Severno zavezništvo, ki med drugim nadzira afganistansko prestolnico Kabul, je pristalo na udeležbo na pogovorih o prihodnosti Afganistana z ostalimi afganistanskimi političnimi in etničnimi skupinami. Uradni sprejem vabila s strani ZN je na skupni novinarski konferenci s posebnim odposlancem ZN za Afganistan Francescom Vendrellom v Kabulu potrdil zunanji minister Severnega zavezništva Abdulah Abdulah.
Vendrell je ob tem izrazil upanje, da bodo konferenco, na kateri talibani nejverjetneje ne bodo sodelovali, lahko pripravili v ponedeljek v Nemčiji. Po besedah Vendrella se bodo konference udeležili tudi predstavniki večinske afganistanske etnične skupine Paštunov, ki predstavljajo 40 odstotkov afganistanskega prebivalstva in nekdanjega afganistanskega kralja Mohameda Zaherja Šaha. Udeležbo kraljevih predstavnikov je potrdil tudi njegov tiskovni predstavnik v Rimu Hamid Sidik.
Zunanji minister Abdulah pa je povedal, da je njegova skupina pripravljena na pogovore o oblikovanju večetnične koalicijske vlade poslati svojo delegacijo. Predstavniki Severnega zavezništva so že v minulih dneh izrazili pripravljenost, da se udeležijo omenjenih pogovorov, vendar pa do sedaj še niso sprejeli uradnega vabila. Abdulah Abdulah je vabilo za udeležbo na konferenci prejel od generalnega sekretarja ZN Kofija Annana.
Nekdanji afganistanski predsednik in sedanji vodja Severnega zavezništva Burhanudin Rabani je sicer v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da bo omenjena konferenca zgolj "simbolične" narave in da morajo biti vsebinske odločitve o prihodnosti Afganistana sprejete na pogovorih, ki bodo potekali v Afganistanu.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je potrdil, da bo konferenca o sestavi nove afganistanske vlade potekala prihodnji teden v Berlinu, so poročale svetovne tiskovne agencije. Kot je Fischer poudaril na skupni novinarski konferenci z ameriškim kolegom Colinom Powellom v Washingtonu, je pomembno, da se omenjeni pogovori začnejo čimprej. Po poročanju ameriških medijev naj bi se konferenca o prehodni vladi začela že prihodnji ponedeljek.
Vendrell se je že v nedeljo ločeno srečal z Rabbanijem, Abdulom Rabom Rasulom Sajafom, enim od vodij frakcij Združene fronte in drugimi, v kratkem pa se bo srečal še z britanskim odposlancem pri Severnem zavezništvu Paulom Zergueom, z delegacijo Ruske federacije in z iranskimi predstavniki. Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je še enkrat ponovil poziv za oblikovanje široke vladne koalicije. Izrazil je upanje, da bodo afganistanski voditelji uvideli to potrebo, sicer bo prišlo do novih problemov.
Imenovan naslednik mula Omarja
Talibanskega vodjo mulo Mohameda Omarja bo v primeru smrti nasledil poveljnik talibanskih sil v petih pokrajinah na jugu Afganistana mula Ahtar Usmani, pa je sporočila pakistanska tiskovna agencija PNS, ki se sklicuje na visoke talibanske predstavnike. Slednji so sporočili, da je mula Ahtar bližnji sodelavec vrhovnega vodje talibanov, ki je po njihovih navedbah še vedno v Kandaharju, od koder vodi talibanske sile.
Mušaraf o talibanih iz Kunduza
Pakistanski voditelj Pervez Mušaraf pa se je po telefonu z britanskim premierom Tonyjem Blairom in ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom pogovarjal o usodi talibanov v Kunduzu, ki so jih obkolile sile Severnega zavezništva. Pakistanska tiskovna agencija APP, ki je objavila to vest, pojasnjuje, da je pakistanska vlada Združene narode "opozorila na nevarnost grobih kršitev mednarodnega prava s strani različnih afganistanskih skupin in zahtevala preprečitev pokola, kakršen se je zgodil ob zavzetju Mazar-i-Šarifa in Herata". Mušaraf se je v pogovoru z Blairom in Powellom zavzel za "humanitarni odgovor" na predlog predaje talibanov iz Kunduza. V tem mestu je obkoljenih več tisoč talibanskih borcev in njihovih zaveznikov, predvsem pakistanskih in arabskih prostovoljcev.
Talibani odbili napad na Kandahar
Talibani so odbili napad protitalibanskih borcev v pokrajini Helmand zahodno od Kandaharja, v katerem je bilo na strani napadalcev kakih 30 žrtev, je poročala afganistanska tiskovna agencija s sedežem v Pakistanu AIP. Po poročanju agencije so talibani odbili napad borcev afganistanskega poveljnika iz vojne proti Sovjetski zvezi Abdula Rehmana na talibanske položaje 40 kilometrov jugozahodno od mesta Laškar Gah, središča pokrajine Helmand.
Borci poveljnika Rehmana so se morali umakniti, talibani pa so pri tem zaplenili 11 vozil. Helmand je ena od štirih pokrajin na jugu Afganistana, ki je še vedno pod nadzorom talibanov.
Napadi se nadaljujejo
Ameriško letalstvo je v ponoči nadaljevalo napade na zadnji dve veliki središči talibanskega režima Kunduz in Kandahar. Pri tem naj bi na jugu Kandaharja umrlo najmanj pet civilistov. V napadu na mesto Gardez, približno 100 kilometrov južno od Kabula, pa naj bi umrli štirje ljudje. Kljub temu, da domačini trdijo, da so talibani Gardez zapustili že pred tednom dni, se napadi nadaljujejo. Po podatkih afganistanske tiskovne agencije AIP je v napadu na jugu Kandaharja umrlo najmanj pet civilistov.
Talibani so danes sporočili, da še vedno nadzorujejo Kandahar na jugu Afganistana in obenem zanikali poročanje opozicije o pogajanjih o predaji. "Naša sveta vojna se nadaljuje," je v mestu Spin Boldak v pokrajini Kandahar povedal namestnik talibanskega ministra za zunanje zadeve Nadžibula Šerzaj.
Poveljniki sil Severnega zavezništva se pogajajo z skrajnimi islamisti o predaji ali neoviranemu umiku iz Kunduza. Talibanskim silam so dali na voljo tri dni za predajo. General Severnega zavezništva Mohamed Daud, pristojen za vojaške operacije na fronti pri Kunduzu, ni izključil možnosti, da bi tujim protalibanskim borcem dovolili oditi iz Kunduza. "Če so Združeni narodni in določene države pripravljeni sprejeti tuje plačance, jim lahko dovolimo, da zapustijo Afganistan," je dejal Daud in dodal, da bodo vsi, ki so storili zločine, predani sodišču. Glavni poveljnik talibanov v Kunduzu mula Fazil naj bi privolil tudi v predajo tujih plačancev - Arabcev, Čečenov in Pakistancev.
V Kandaharju, kjer se je pred sedmimi leti začela talibanska doba, je sicer že čutiti bližajoči se konec talibanov. Severno zavezništvo pa je sporočilo, da nima namena postavljati zaporov za talibanske borce, pač pa jih vse pobiti.
Prvi humanitarni tovor po šestih dneh iz Pakistana
V Afganistan pa je prek Pakistana po šestih dneh prvič spet prispel humanitarni konvoj ZN s hrano. Kot je v Ženevi pojasnila predstavnica Svetovnega programa za prehrano (WFP) Christiane Berthiaume, je bila dobava hrane prek Pakistana pred dnevi ustavljena zaradi povečanega tveganja. Berthiaumova je še dodala, da so pakistanski vozniki privolili, da bodo pomoč znova začeli voziti v Kabul in Džalalabad na vzhodu Afganistana, medtem ko bi bila dobave hrane na jug Afganistana zaradi bojev na območju zaenkrat še preveč tvegana.
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je medtem ocenil, da bi za humanitarno pomoč Afganistanu do marca 2002 potrebovali 600 milijonov ameriških dolarjev. Sporočili so tudi, da so ponovno odprli mejo med Iranom in Afganistanom, ki so jo zaprli po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra. Poleg tega so iranske oblasti danes odobrile tudi odhod humanitarnih konvojev iranskega Rdečega polmeseca v Afganistan.
Pakistan zaprl še dva talibanska konzulata
Pakistan je medtem zaprl še dva talibanska konzulata, in sicer v obmejnih mestih Pešavar in Kveta. Kaj storiti s talibanskim veleposlaništvom v Islamabadu, se pakistanska vlada še ni odločila. Iran pa je po vstopu sil Severnega zavezništva in umiku talibanskih sil v afganistanski prestolnici Kabul znova odprl veleposlaništvo.
V Pakistanu, ob meji z Afganistanom, so aretirali Fazila Razika, tesnega sodelavca glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osame bin Ladna. Kot so sporočili viri v Islamabadu, naj bi Razika voditelji teroristične mreže Al Kaida poslali na posebno misijo. Razik naj bi med drugim sodeloval pri načrtovanju terorističnih napadov na ameriška oporišča v Kuvajtu. Preiskovalci upajo, da bodo od njega izvedeli, kje se skriva bin Laden. Talibanski veleposlanik v Islamabadu Abdul Salam Zaif pa je za arabsko televizijo Al Džazira danes povedal, da je bil bin Laden na dan zavzetja Kabula v mestu, vendar se je odtlej za njim izgubila vsakršna sled.
Iran ponovno odprl afganistansko veleposlaništvo
Potem ko so v afganistansko prestolnico Kabul vstopile sile Severnega zavezništva in so mesto zapustili talibani, je Iran znova odprl veleposlaništvo v Afganistanu. "Zaradi razvoja dogodkov v Afganistanu je iransko veleposlaništvo v Kabulu obnovilo svoje dejavnosti," so sporočili z iranskega zunanjega ministrstva.
Iransko veleposlaništvo v Kabulu so zaprli leta 1996, potem ko je mesto padlo v roke talibanov. Iran je včeraj že odprl konzulat v Heratu na vzhodu Afganistana, ki so ga zaprli maja, je še poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Konferenca za obnovo Afganistana
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Washingtonu odprl prvo pripravljalno srečanje za obnovo tistih območij Afganistana, ki so bila včasih v rokah talibanov. Powell je poudaril, da je cilj obnove Afganistana stabilnost države, v kateri bi pomembno vlogo igrale tudi ženske. Na konferenci, ki so jo pripravile ZDA in Japonska, bodo predstavniki skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) in več kot deset drugih držav razpravljali o usklajevanju in stroških obnove Afganistana.
25 milijonov dolarjev za bin Ladnovo glavo
Ameriški časnik USA Today je poročal, da naj bi ameriško obrambno ministrstvo odločilo v operacijo iskanja bin Ladna vključiti več kot 1500 marincev. Kot ocenjujejo viri pri Pentagonu, naj bi se marinci pridružili silam v Afganistanu, ki preiskujejo teren in označujejo cilje za bombardiranje. Glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA in njegove tesne sodelavce v Afganistanu že išče med 300 in 500 pripadnikov ameriških in britanskih posebnih enot. Iskanju so se po porazu talibanskih sil pridružila tudi paštunska plemena, katerih pripadniki preiskujejo morebitna skrivališča v gorah.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je dejal, da ZDA ne bi dopustile odhoda talibanskega vodstva in pripadnikov Al Kaide iz Afganistana, četudi bi se Severno zavezništvo z njimi sporazumelo o odhodu iz države v zameno za predajo njihovih sil. Rumsfeld je tudi potrdil, da se talibansko vodstvo poskuša dogovoriti o predaji oblasti v Kunduzu in Kandaharju. Rumsfeld je izrazil tudi upanje, da bo 25 milijonov dolarjev nagrade za Osamo bin Ladna pripomoglo k temu, da bodo se bo večje število Afganistancev spustilo v lov za bin Ladnom in njegovimi sodelavci, ki se skrivajo v predorih in votlinah. "Upam, da ga bodo pregnali iz njegovega skrivališča, tako da ga ameriškim vojakom ne bo potrebno iskati po votlinah," je še dejal.
Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek izjavil, da operacija v Afganistanu doživlja "velik napredek". Zavrnil pa je poročila nekaterih medijev, da ZDA vedo, kje je bin Laden. "Če bi naša vojska vedela, kje je gospod bin Laden, bi ga že postavili pred roko pravice," je na srečanju z novinarji izjavil Bush. Obroč okoli glavnega osumljenca za teroristične napade v ZDA Osame bin Ladna pa se po Bushevih besedah oži. Dodal je še, da je vedno več ljudi pripravljenih pomagati pri prijetju bin Ladna. Bin Laden naj bi se po zadnjih podatkih nahajal jugozahodno od Kandaharja.
Bush je v Beli hiši gostil predstavnike 53 muslimanskih držav, ki jih je v skladu s pravili postnega meseca ramadan, povabil na večerjo. Bushev namen je bil, da muslimanom pokaže, da se ZDA ne borijo proti njim ampak proti teroristom. Bush se je prisotnim, med katerimi ni bilo predstavnikov Irana, Iraka in Libije, zahvalil za podporo v vojni proti terorizmu in poudaril, da je vojna v Afganistanu namenjena predvsem miru v tej državi.
