Predstavniški dom ameriškega kongresa in senat sta v četrtek potrdila predlog zakona o izrednem financiranju vojne v Iraku in Afganistanu do 30. septembra letos, pri čemer je predsednik George Bush dosegel taktično zmago, saj predlog ne vsebuje datumov umika ameriške vojske iz omenjenih držav. Demokrati so po drugi strani dosegli povišanje minimalne plače, a se bodo morali kljub temu soočiti z jezo svojih volivcev, ki nasprotujejo vojni. Bush bo predlog zakona dobil na mizo že danes.
Poleg datuma umika ameriške vojske iz Iraka so se demokrati v tem svojem prvem večjem porazu v zvezi z Irakom pred Belo hišo odpovedali tudi zahtevi po določilu, da mora Pentagon strogo upoštevati pravila o času počitka in urjenja vojakov doma, preden jih pošljejo nazaj na vojno območje. V predlogu zakona pa so ostali določeni cilji, ki jih mora izpolniti iraška vlada, če želi nadaljevanje ameriške pomoči za obnovo. Vendar lahko predsednik Bush odloči, da se bo pomoč nadaljevala ne glede na uresničevanje omenjenih ciljev.
Da je bila odločitev za vojno napaka, je prepričanih 61 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je 35 odstotkov odločitev za invazijo označilo za pravilno. 72 odstotkov Američanov je tudi prepričanih, da gre Amerika v "napačno smer", kar je največje število, odkar CBS News in New York Times od leta 1983 v anketah postavljata to vprašanje.
Predlog zakona daje predsedniku do novega proračunskega leta, ki se prične s 1. oktobrom, na voljo okoli 100 milijard dolarjev za nadaljevanje vojn v Iraku in Afganistanu. Predvideva pa tudi za 17 milijard dolarjev dodatne porabe, ki je Bush ni zahteval, od tega 8 milijard dolarjev za različne domače potrebe, kot je pomoč pri odpravljanju naravnih nesreč in povišanje minimalne plače s sedanjih 5,15 dolarja na 7,25 dolarja v treh letih.
Kongres je Bushu že v začetku maja poslal podoben predlog, ki pa ga je predsednik z vetom zavrnil, ker je bil v njem določen datum umika ameriških bojnih enot iz Iraka. Demokrati so se nato vdali, ker se niso hoteli izpostaviti obtožbam, da puščajo vojake na cedilu.
V predstavniškem domu so demokratski voditelji glasovanje o predlogu razdelili v dva dela. Za prvi del, ki zadeva vojno, je glasovalo 280 kongresnikov, proti pa 140, večinoma demokratov, ki nasprotujejo vojni v Iraku. Drugi del, ki zadeva domačo porabo, je podprlo 348 članov kongresa, 73 pa jih je glasovalo proti.
Bush opozoril Iračane
Predlog so nato poslali v senat, ki je glasoval o celotnem paketu in ga potrdil z 80 glasovi proti 14. Med senatorji, ki so glasovali proti, sta bila vodilna demokratska predsedniška kandidata Hillary Clinton iz New Yorka in Barack Obama iz Illinoisa, ki menita, da v tem trenutku bolj potrebujeta podporo demokratske strankarske baze.
Bush je napovedal, da bo zakon hitro podpisal, na novinarski konferenci pa je celo podal rahlo opozorilo iraški vladi, da mora pokazati napredek, če si želi ameriške podpore tudi v bodoče. Obenem pa je na isti novinarski konferenci hudo razjezil republikance, ko je povedal, da bo umaknil vojsko iz Iraka, če bo to zahtevala iraška vlada. To je dejal potem, ko že mesece trdi, da se ne smejo umakniti iz Iraka, ker tam poteka boj s teroristi, ki bi jim sledili domov v ZDA.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.