Tako visoke koncentracije ogljikovega dioksida še nismo zabeležili

Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO), so ravni ogljikovega dioksida v ozračju aprila na severni polobli dosegle rekordne vrednosti. Stopnja ogljikovega dioksida v ozračju je aprila na mesečni ravni prvič presegla 400 delcev na milijon (ppm). Posamezne vrednosti so sicer že večkrat presegle vrednost 400 delcev na milijon, tokrat pa je to vrednost presegla tudi povprečna mesečna vrednost.

Generalni sekretar organizacije WMO Michel Jarraud je poudaril, da moramo za ohranitev planeta prihodnjim generacijam nemudoma začeti zniževati emisije toplogrednih plinov. "Čas se nam izteka," poudarja Jarraud in dodaja, da naj bi v prihodnjih dveh letih koncentracije še večkrat presegle omenjeno mejo 400 delcev na milijon.

Še en dokaz več, da se ozračje segreva

Zaradi porasta koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju strokovnjaki svarijo pred segrevanjem ozračja in s tem povezanimi vse pogostejšimi obdobji hude vročine, suše in pred naraščanjem morske gladine.

Pred tem so sredi maja svarili tudi Nasini znanstveniki, ki so se dokopali do novega skrb vzbujajočega odkritja. Na osnovi meritev in opazovanj so namreč ugotovili, da se led na zahodu Antarktike topi hitreje, kot so predvidevali, kar pa pomeni, da bo dvig morske gladine večji od predvidenega. Morska gladina se bo po predvidevanjih znanstvenikov dvignila kar za 1,2 metra.

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko pri Greenpeace Slovenija, je takrat opozoril, da globalno segrevanje ozračja povzročamo s prekomernim onesnaževanjem zraka s toplogrednimi plini (predvsem CO2). Vse to vodi do podnebnih sprememb in segrevanja svetovnih oceanov, to pa do taljenja ledu na Arktiki in Antarktiki.

Ukrepi, ki jih moramo sprejeti

Na vprašanje, kako bi to lahko ustavili, pa Savić odgovarja, da negativnih posledic taljenja ledu na Antarktiki ne moremo ustaviti, lahko pa procese pomembno upočasnimo, če zaustavimo onesnaževanje zraka s CO2 in drugimi toplogrednimi plini. Za globalno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 s ciljem, da bi obrzdali globalno segrevanje ozračja pod 2 stopinjama Celzija se zavzema tudi Greenpeace. V razvitih državah, ki prispevajo največ onesnaževanja, bi to pomenilo zmanjšanje izpustov za 80-95 odstotkov, kar pa nam, po mnenju Savića lahko uspe z bolj varčno rabo energije v stavbah, prometu in v industriji, na drugi strani pa moramo postopno opustiti fosilna goriva kot so premoga, nafta in plin, ter povečati izkoriščanje obnovljivih virov energije kot so sonce, veter, voda, geotermalna energija in trajnostna biomasa, ki ne izpuščajo nevarnih plinov v ozračje.

Vrednosti, kot jih ne pomnimo

Tako visoke stopnje tega toplogrednega plina Zemlja ni doživela že od treh do pet milijonov let. Takrat so bile temperature ozračja več stopinj Celzija višje, gladina morja pa je bila za od 20 do 40 metrov višja kot danes.

Pred industrijsko revolucijo, s katero je človeštvo začelo v ozračje izpuščati ogromne količine ogljikovega dioksida, so bile stopnje tega plina v ozračju približno 280 ppm.