Tujina

Zmaga tajvanske opozicije

Taipei, 11. 12. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Tajvanska opozicija je na presenečenje mnogih opazovalcev dobila absolutno večino v parlamentu.

Volitev naj bi se udeležilo 65 odstotkov od skupno 19,9 milijona tajvanskih volilnih upravičencev, ki so izbirali med 493 kandidati (foto: Reuters)
Volitev naj bi se udeležilo 65 odstotkov od skupno 19,9 milijona tajvanskih volilnih upravičencev, ki so izbirali med 493 kandidati (foto: Reuters) FOTO: Reuters

Izidi tajvanskih parlamentarnih volitev, ki jih je objavila osrednja volilna komisija, kažejo, da je tajvanska opozicija dobila absolutno večino v parlamentu, je sporočilo vodstvo največje tajvanske opozicijske stranke, Kitajske nacionalistične stranke (Kuomintang). Kot je dejal generalni sekretar Kuomintanga Lin Feng-cheng, je tajvanska opozicija, sestavljena iz treh strank, na volitvah dobila 116 sedežev v 225-članskem parlamentu.

Po podatkih osrednje volilne komisije je opozicija dobila 90 od 176 sedežev, ki jih volivci volijo neposredno, koalicija pa 76; deset sedežev še ni razporejenih. Preostalih 49 sedežev si stranke razdelijo glede na izid neposrednega glasovanja.

V dosedanjem parlamentu, izvoljenem decembra leta 2001, je imela koalicija 100 poslancev, opozicija 115, deset sedežev pa so zasedli neodvisni politiki.

"Po prvih izidih sodeč se je naša strategija prerazporejanja volilnih glasov močnih kandidatov k šibkim izkazala kot uspešna," je ob tem dejala podpredsednica Kuomintanga Huang Chao-hsun. V skladu z omenjeno strategijo je vodstvo stranke volivce prosilo, naj glasujejo na podlagi spola ali zadnje števke v številki svoje osebne izkaznice.

Izid napete volilne tekme za sedeže v tajvanskem parlamentu je presenetil mnoge opazovalce, saj je opozicija izločila številne priljubljene tajvanske politike vladajoče Stranke demokratičnega napredka (DPP), ki so se potegovali za ponovno izvolitev.

Sprememba stališč do Kitajske?

Kot je znano, bi lahko zmaga vladajoče stranke predsednika Chen Shui-biana bistveno spremenila stališče otoka do Kitajske. DPP si namreč prizadeva za reformo tajvanske ustave, kar po mnenju Pekinga pomeni, da želi pretrgati vezi s Kitajsko, čeprav predsednik to zanika. Kuomintang spremembi ustave ostro nasprotuje.

(foto: Reuters)
(foto: Reuters) FOTO: Reuters

Temeljni cilj Kuomintanga - naslednika kitajskih politikov, ki so se leta 1949 pod vodstvom kitajskega nacionalističnega voditelja Čankajška zatekli na Tajvan, je bil ohraniti rahlo večino ter tako preprečiti osamosvojitev Tajvana in morebitno vojaško posredovanje Kitajske. Slednja Tajvan od leta 1949 pojmuje kot eno od svojih provinc in mu ne priznava samostojnosti, v primeru dokončne odcepitve pa mu celo grozi z vojno. Kuomintang zagovarja ohranitev statusa quo in prihodnjo združitev s Kitajsko, a šele takrat, ko bodo zreli pogoji za to.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20