Tadić je s slovesno zaprisego v srbski skupščini tudi uradno postal novi predsednik Srbije s petletnim mandatom in možnostjo ene ponovne izvolitve. Novi predsednik je v kratkem nagovoru poslankam in poslancem ter gostom izpostavil, da je sodelovanje najbolj pomembnih institucij republike nujno za stabilnost države in blagor njenih prebivalcev. Tadić je ob tem še izpostavil, da je vključitev Srbije in Črne gore v Evropsko unijo in Partnerstvo za mir ključnega pomena za stabilnost in gospodarski napredek države. Kot je poudaril, bo morala Srbija s hitrimi koraki nadomestiti zaostanek za drugimi državami, čeprav jo na tej poti še vedno ogrožajo revščina, osamitev, pomanjkanje perspektive, demagogija in politikantstvo.
Novi srbski predsednik je posebej izpostavil velik pomen oblikovanja vseh treh najbolj pomembnih institucij, parlamenta oz. skupščine marca, vlade aprila in danes predsednika republike, s čimer je - kot je poudaril - Srbija dobila vse tri glavne veje oblasti. Tadić je tudi danes ponovil, da se zavzema za sodelovanje predsednika republike, vlade in parlamenta, ki naj zagotovi stabilnost in napredek družbe.
Oba Tadićeva predhodnika v Haagu
Tadić je tretji srbski predsednik od uvedbe večstrankarskega sistema v Srbiji, oba njegova predhodnika, Slobodan Milošević in Milan Milutinović, pa sta v priporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
46-letni Tadić je položaj predsednika formalno prevzel od dosedanjega vršilca dolžnosti prvega moža Srbije, predsednika skupščine Predraga Markovića, v bližnjem poslopju predsedstva republike, kjer bo tudi opravljal predsedniške dolžnosti.
Tadić izbran v drugem krogu
V drugem krogu predsedniških volitev v Srbiji 27. junija je kandidat Demokratske stranke Boris Tadić, za katerega je glasovalo dobrih 53 odstotka volivcev, premagal kandidata Srbske radikalne stranke Tomislava Nikolića, ki je dobil 45,1 odstotka glasov.
Novemu srbskemu predsedniku ne manjka izkušenj tudi v parlamentu in v vladi. Od 1994 je bil poslanec v srbski skupščini, novembra 2000 je bil imenovan za ministra za telekomunikacije v nekdanji ZRJ, zatem so ga izvolili za zveznega poslanca, decembra 2002 pa za podpredsednika zgornjega doma skupščine ZRJ. Po oblikovanju nove državne skupnosti SČG so ga marca 2003 izvolili za obrambnega ministra in na tem položaju je ostal do sredine aprila letos.
Cvikl na pogovorih s Tadićem in Labusom
Slovenski minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl, ki se udeležil inavguracije novega srbskega predsednika Borisa Tadića, se je v Beogradu z njim in podpredsednikom srbske vlade Miroljubom Labusom sešel na pogovorih. Cvikl je Tadiću prenesel pozdrave in čestitke predsednika vlade Ropa in celotne Slovenije ob njegovi izvolitvi za predsednika Srbije. Med srečanjem sta se dotaknila prihodnjih dejavnosti Tadića kot predsednika v smeri sprejetja tistih ukrepov, ki so potrebni za reformo Srbije v smislu izgradnje demokratičnih političnih, sodnih, varnostnih in vseh drugih ustanov, skratka vsega tistega, kar naj državi v naslednjem obdobju zagotovi notranjo harmonijo ter gospodarski in politični razvoj.
Srbski predsednik je poudaril, da bo deloval kot notranji povezovalec političnega procesa v Srbiji, hkrati pa predvsem kot spodbujevalec gospodarskih reform, saj je vstop v EU v končni fazi pravzaprav povezan z izgradnjo tržnega gospodarstva in seveda demokratične družbe. Med drugim je Cvikl predstavil pobudo slovenske vlade glede ustanovitve centra za podporo pri približevanju Evropski uniji tako srbskim, kot tudi ustanovam vseh drugih držav v regiji, ki imajo evropsko perspektivo.
