Srbski premier Vojislav Koštunica je pozdravil četrtkovo "veličastno zborovanje" in dejal, da je "Srbija pokazala, da brani najvišje vrednote, na katerih temelji demokratična družba, kar pomeni, da Kosovo pripada Srbiji". Koštunica je tudi pozval državljane, naj se izognejo vsakršnim incidentom, saj ti "škodijo državnim interesom". Srbski predsednik Boris Tadić je bil zmernejši. Protestnike je pozval k pomiritvi.
Glavno vprašanje, ki se je pojavilo v javnosti, je vprašanje predstavnikom oblasti, kdo je odgovoren za vse, kar se je včeraj zgodilo v Beogradu in zakaj nihče od predstavnikov srbske vlade ni uradno reagiral, ko so se začeli spopadi. Neuradno smo zvedeli, da je na včerajšni seji vlade, ki je potekala pred začetkom zborovanja v Beogradu, prišlo med posameznimi ministri do verbalnega spopada, ker so imeli različne poglede bodisi na samo zborovanje kot tudi na sporočila, ki naj bi jih z zborovanja poslali.
Tadić sklical sejo srbskega sveta za nacionalno varnost
Ameriške oblasti so podpornemu osebju na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu odredile, naj začasno zapustijo srbsko prestolnico. Veleposlaništvo ZDA in mednarodna šola v Podgorici sta v strahu pred nasilnimi protesti prav tako zaprli svoja vrata, Washington pa je medtem zaprl tudi svoj konzulat v Banjaluki potem, ko so protestniki v četrtek zažgali ameriško zastavo in skušali zavzeti poslopje konzulata.
Tadić je danes sklical sejo srbskega sveta za nacionalno varnost. Ob tem je odločno obsodil nasilje, plenjenja in požige, ki so zaznamovali četrtkove proteste. Srbski predsednik v sporočilu ni pojasnil podrobnosti o datumu in uri srečanja, ki se ga bodo poleg Tadića udeležili še srbski premier Koštunica ter ministra za obrambo in notranje zadeve, pa tudi najvišji predstavniki policije in vojske ter varnostnih služb.
"Ne obstaja nobeno opravičilo za nasilje. Nihče ne more opravičiti tega, kar se je zgodilo včeraj," je poudaril Tadić ter dodal, da "to ni bila Srbija, Srbija ne bo takšna". Po njegovih besedah morata v državi vladati red in mir. Nasilje, ki se je zgodilo v Beogradu, se ne sme nikoli več in nikjer zgoditi, je poudaril v sporočilu za javnost, objavljenem na njegovi spletni strani.
Škoda na slovenskem veleposlaništvu
Po prvih ocenah slovenskega zunanjega ministra je škode na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu za vsaj 40.000 evrov. Slovenski predsednik Danilo Türk je že pred dnevi od srbskih oblasti zahteval ne samo opravičilo, pač pa tudi odškodnino. Enako je zahtevalo zunanje ministrstvo. Iz Beograda pa ni ne opravičila ne odškodnine.
Rusija grozi s silo
Posamezni varnostni dogodki na območju Srbije tudi od slovenske policije zahtevajo izvajanje določenih ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje varnosti vsem prebivalcem na območju Slovenije in njihovega premoženja, so povedali na Policijski upravi Ljubljana. Policija je pripravljena tudi na protestni shod proti neodvisnosti Kosova, ki ga v nedeljo ob 12.44 pred pravoslavno cerkvijo sv. Cirila in Metoda pripravljajo predstavniki srbske skupnosti v Sloveniji.
Veleposlanik Rusije pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je medtem poudaril, da bi Rusija lahko "uporabila silo", če bosta Nato in Evropska unija "izzvala" ZN v zvezi s Kosovom. Obenem je kot laž zavrnil izjave nekaterih ameriških in evropskih politikov, češ da Moskva spodbuja nemire v Beogradu.
"Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa če Nato prekorači svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z ZN. In potem bomo tudi mi začeli ravnati v skladu s predpostavko, da moraš za to, da te upoštevajo, uporabiti silo," je dejal Rogozin. Vendar pa je hkrati poudaril, da se Rusija ne bo vpletla v noben oborožen konflikt glede Kosova. "Zagotovim lahko, da ne bo nobene vojne med Rusijo in Natom glede Kosova," je dejal, "čeprav pa bo to zapletlo naš dialog".
Putin: Razglasitev neodvisnosti Kosova grozovit presedan
Ruski predsednik Vladimir Putin je razglasitev neodvisnosti Kosova označil za grozovit presedan, kar se bo Zahodu vrnilo. Neodvisnost Kosova, je poudaril Putin, predstavlja grozovit presedan, ki bo de facto uničil celoten sistem mednarodnih odnosov, ki se niso razvili skozi desetletja, temveč stoletja.
Odločitev držav, ki so priznale neodvisnost Kosova, bo po besedah ruskega predsednika imela nepredvidljive posledice. "Niso razmislile o posledicah. Na koncu koncev, gre za palico, ki ima dva konca, in nekega dne se jim bo to vrnilo," je dodal Putin.
Odzivi na ruske grožnje
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je na grožnje Rusije odgovoril le, da misije zveze Nato, EU in ZN na Kosovu zagotovo ne bodo šle preko svojega mandata, ki je zelo jasno zapisan v resoluciji Varnostnega sveta ZN 1244.
Tudi evropska komisija je komentirala navedbe veleposlanika Rusije pri zvezi Nato Rogozina, da bi Rusija lahko "uporabila silo", če bosta Nato in EU "izzvala" ZN v zvezi s Kosovom. Ne moremo komentirati izjav, če ne poznamo njihovega konteksta, je najprej dejal tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger.
"Kar si vsi želimo, je, da ni nobenega nasilja, da se stvar mirno uredi. Ne glede na to, kdo je to rekel, takšne navedbe pri tem zagotovo ne pomagajo," je nato dodal o grožnji. Rogozin je s silo zagrozil, če bosta Nato in EU "izzvala" ZN v zvezi s Kosovom, "če bo EU sprejela enotno stališče ali pa če Nato prekorači svoj mandat na Kosovu".
Ameriški podsekretar Nicholas Burns je izjavil, da se je Rusija po nasilju, ki je sledilo razglasitvi neodvisnosti Kosova, izkazala za "slabo kooperativno". Burns je dejal, da Rusi vodijo dokaj cinično politiko. "Niso na Kosovu, niso naredili ničesar, da bi pomagali Kosovcem. Ostajajo torej v ozadju in na splošno slabo sodelujejo," je dodal, pri čemer pa se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje novinarja, ali Rusija podžiga napetosti v Srbiji.
Rehn ostro obsodil izgrede v Beogradu
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je ostro obsodil četrtkove izgrede v Beogradu, ki so "povzročili precejšnjo gmotno škodo in ogrozili življenje ljudi". "Spoštujemo demokratično pravico ljudi v Srbiji, da izrazijo svoje mnenje o razvoju dogodkov na Kosovu, vendar je uporaba nasilja za izražanje mnenja nesprejemljiva," je poudaril.
Komisar je srbske oblasti pozval, naj zagotovijo ustrezno zaščito diplomatskih predstavništev v državi. Prav tako je pozval k miru v Srbiji in širši regiji. "Vse srbske politike pozivam, naj se izognejo izjavam, ki bi lahko dodatno razvnele razmere," je poudaril dopoldne v sporočilu za javnost.
Na vprašanje, ali bi utegnili izgredi v Beogradu vplivati na sodelovanje EU in Srbije v okviru obeh sporazumov, ki sta na mizi: sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter začasnega političnega sporazuma, pa je Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy danes dejala, da ni predviden nikakršen podpis, zato na to vprašanje v tem smislu ni treba odgovoriti.
Nagyjeva je sicer še ponovila stališče EU, da sta proces pogajanj Srbije z EU in Kosovo ločeni vprašanji. Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju Srbija še ni podpisala zaradi nezadostnega sodelovanja pri iskanju haaškega obtoženca Ratka Mladića, zato ji je EU v začasno zameno ponudila drug sporazum, ki ga ni podpisala zaradi notranjepolitičnih trenj.
Opozorilo za Srbijo ostaja
Slovensko veleposlaništvo v Beogradu je bilo včeraj na zahtevo slovenskega zunanjega ministrstva varovano, zato ni bilo dodatno poškodovano, so za 24ur.com pojasnili na ministrstvu. Sicer je v napadu, ki se je zgodil v noči z nedelje na ponedeljek, nastalo za najmanj 40.000 evrov škode. Obnova zaradi razmer zaenkrat ni mogoča, zato veleposlaništvo do nadaljnjega ostaja zaprto.
Slovensko zunanje ministrstvo tudi nima podatkov, da bi bili v včerajšnjih napadih poškodovani slovenski državljani. Opozarjajo, da naj Slovenci ne potujemo v Srbijo, če ni nujno. ''Državljanom svetujemo izjemno previdnost in izogibanje krajem demonstracij in protestov,'' je zapisano na spletni strani ministrstva. Sicer pa imajo na voljo tudi posebno telefonsko številko, ki deluje 24 ur na dan, na katero se lahko obrnejo slovenski državljani 00381-63-373-165.
Rupel obsodil politike
Zunanji minister Dimitrij Rupel je izjavil, da je "šokiran nad obsežnostjo in brutalnostjo četrtkovih dogodkov v Beogradu". Ne glede na to pa ostaja optimističen, da se bodo stvari umirile in da se bo Srbija usmerila na pot k Evropski uniji. Kot je poudaril predsedujoči zunanjim ministrom EU Rupel, so imeli četrtkovi protesti in izgredi v Beogradu morda vplivali na notranjo politiko v Srbiji, ki je po njegovem mnenju na poti k novim volitvam. To po njegovem mnenju kažejo tudi nekateri govori visokih predstavnikov države, ki so podžigali Srbe k protestom in po Ruplovem prepričanju niso prispevali k ugledu Srbije.
Solana pozval k ''zdravi pameti''
"Srbija ima svoj prostor v evropski družini", vendar pa mora srbsko vodstvo sedaj ravnati odgovorno in skušati nadzorovati razmere, je glede nemirov, ki so v Beogradu izbruhnili v minulih dneh, danes na Brdu pri Kranju poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Beograd je pozval k "odgovornosti, zdravi pameti in mirnosti". "Ljudje v Srbiji vedo, da imajo evropsko perspektivo. Nikamor ne bi peljalo, če bi sedaj sprejeli kakršnekoli ukrepe proti predstavništvom pomembnih držav članic EU, ki jim pravzaprav ustvarjajo evropsko perspektivo. Mislim, da to ne bi bilo dobro," je v komentarju na dogajanje v Beogradu po razglasitvi neodvisnosti Kosova ocenil Solana. Kot je zatrdil, je podpis političnega sporazuma, ki ga je EU konec januarja ponudila Srbiji, "še vedno na mizi".
Blag odziv VS ZN
Varnostni svet ZN je napade v Beogradu obsodil z najblažjim ukrepom, ki mu je na voljo. Predsedujoči VS ZN v februarju, veleposlanik Paname Ricardo Alberto Arias, je poudaril pomen nedotakljivosti diplomatskih misij. "Članice VS ZN najostreje obsojamo napade tolp na veleposlaništva v Beogradu, ki so povzročili materialno škodo in ogrozili diplomatsko osebje," pravi izjava VS ZN, ki opozarja, da Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih iz leta 1961 zahteva od države gostiteljice, da sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito veleposlaništev.
