Za Borisa Tadića je po podatkih beograjske nevladne organizacije Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSiD) glasovalo 1,690.000 oziroma dobrih 53 odstotka volilnih upravičencev, njegov tekmec, kandidat Srbske radikalne stranke (SRS) Tomislav Nikolić pa je dobil 1,430.000 oziroma 45,1 odstotka glasov. Drugega volilnega kroga se je udeležilo 48,5 odstotka volilnih upravičencev ali odstotek več kot pred dvema tednoma, je še sporočil CeSID.
Za naklonjenost dobrih 6,5 milijona volilnih upravičencev sta se tako potegovala voditelja dveh opozicijskih strank, Tomislav Nikolić (SRS) in Boris Tadić (DS), ki sta v prvem krogu 13. junija od petnajstih kandidatov dobila največ glasov. Analitiki so zatrjevali, da ima kandidat demokratov Tadić tokrat prednost pred vodjem radikalcev Nikolićem, vendar izpostavili, da bo izid v precejšnji meri odvisen od volilne udeležbe.
Kdo je Boris Tadić?
Tadić je rojen 15. januarja 1958 v Sarajevu. Njegov oče je znani beograjski filozof in akademik Ljubomir Tadić. Tretji predsednik Srbije od uvedbe večstrankarskega sistema 1990 je končal gimnazijo v Beogradu, kjer je pozneje tudi diplomiral klinično psihologijo na filozofski fakulteti.
Najprej je bil zaposlen kot klinični psiholog v vojski, zatem kot raziskovalec na beograjskem Inštitutu za psihologijo, pozneje je bil prvi direktor Centra za razvoj demokracije in politične veščine, od 2003 pa je profesor na beograjski fakulteti dramskih umetnosti.
V politične vode je zaplaval že v študentskih letih, a član Demokratske stranke (DS), ki jo je najprej vodil Dragoljub Mičunović, od 1993 pa lani umorjen Zoran Đinđić, je od njene ustanovitve. Spomladi letos je izvoljen za novega predsednika DS.
Tadić je bil od 1994 republiški poslanec, novembra 2000 je bil imenovan za ministra za telekomunikacije v nekdanji ZRJ, zatem so ga izvolili za zveznega poslanca, decembra 2002 pa za podpredsednika zgornjega doma skupščine ZRJ. Po oblikovanju nove državne skupnosti Srbije in Črne gore so ga marca 2003 izvolili za obrambnega ministra in na tem položaju je ostal do sredine aprila letos.
Srbija je bila brez predsednika od konca 2002
Srbija je tako zanesljivo dobila predsednika, saj je skupščina marca letos zaradi treh neuspelih predsedniških volitev ukinila do tedaj zavezujočo 50-odstotno volilno udeležbo, tako za prvi kot tudi za morebitni drugi krog. Od začetka 2003 ima Srbija vršilca dolžnosti predsednika republike, ta položaj pa po veljavni ustavi pripada predsedniku skupščine, na čelu katere je sedaj Predrag Marković iz vrst Labusove G17 plus.
Oba prejšnja predsednika sta priprta v Haagu
Od uvedbe večstrankarskega sistema 1990 je imela Srbija dva predsednika, Slobodana Miloševića (od 1990 do 1997) in Milana Milutinovića (od 1997 do 2002), oba iz nekoč vladajoče Socialistične stranke Srbije (SPS). Milutinović je po izteku mandata prostovoljno odšel v Haag, kjer se je v priporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pridružil svojemu šefu Miloševiću ter njegovemu zavezniku in uradnemu voditelju radikalcev Vojislavu Šešlju.
