Hrvaški predsednik Ivo Josipović je v Beogradu obiskal srbskega kolega Borisa Tadića. Zavezala sta se za krepitev sodelovanja med državama ter za reševanje odprtih vprašanj. Med temi sta omenila vrnitev srbskih beguncev na Hrvaško, vprašanje meje ter vprašanje manjšin in njihovih pravic. Po Josipovićevih besedah je bila zgodovina obeh držav težka, da pa sta Srbija in Hrvaška našli pravo pot za reševanje odprtih vprašanj in vzpostavljanje dobrih odnosih na poti v EU.
Tadić za izvensodno poravnavo glede genocida
Tadić je menil, da bi bilo dobro, če bi državi z izvensodno poravnavo rešili pritožbi za genocid, ki sta ju državi podali na Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), Josipović pa je dejal, da so bile tožbe vložene zato, da bi se problemi rešili, se je pa strinjal, da bi bilo bolje, če bi lahko to rešili zunaj sodišča.
Hrvaška je namreč že 2. julija 1999 na ICJ vložila postopek proti tedanji Zvezni republiki Jugoslaviji zaradi domnevne kršitve konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida med oboroženimi spopadi na ozemlju Hrvaške (1991–1995). Zagreb v tožbi Beogradu očita etnično čiščenje in poboj več kot 20.000 Hrvatov. Podoben korak pa je 4. januarja letos naredil Beograd, ki je na sodišče vložil tožbo proti Hrvaški, ki se nanaša na genocid nad Srbi prav tako med vojno na Hrvaškem.
Glede tega je danes Tadić zatrdil, da bi bilo treba vzpostaviti ozračje prijateljstva med državama, da pa je zato treba soditi obtoženim za vojne zločine. Izpostavil je svojo pripravljenost, da skupaj s hrvaškim kolegom obišče Vukovar in druga prizorišča grozot vojn iz preteklosti, ob tem pa je tudi pozdravil Josipovićeva prizadevanja za spravo v regiji.
Bosta državi mejo reševali na netipičen način?
O meji sta se sogovornika strinjala, da bi lahko državi sprejeli netipičen dogovor, a o podrobnostih nista govorila. Srbija in Hrvaška sta v sporu zaradi meje na Donavi, ki je podoben sporu med Ljubljano in Zagrebom glede meje na Muri. Hrvaška si želi mejo na podlagi katastrskih občin, ker ima večje površine na srbski strani Donave kot Srbija na hrvaški strani, medtem ko Beograd zagovarja mejo sredi rečnega korita.
Josipović je s članom mestnega sveta Beograda na Ušću Željkom Ožegovićem v Parku prijateljstva posadil sibirski brest, s čimer se je pridružil že številnim tujim državnim voditeljem in znanim osebnostim, ki so s tako gesto skušali izboljšati meddržavne odnose in pospešiti sodelovanje.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.