Tadić bo obiskal Srebrenico

Srbski predsednik Boris Tadić je danes na vrhu Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP), ki poteka v Carigradu, dejal, da je skupščina Republike Srbije sprejela deklaracijo, s katero so obsodili zločin v Srebrenici. Poudaril je, da česa podobnega ni storil še noben parlament, poroča srbska spletna stran B92.

"Da bi se proces pomiritve končal, se morajo vsi narodi počutiti odgovorne zaradi zločinov, ki so jih posamezniki storili v njihovem imenu,“ je dejal Tadić in napovedal sodelovanje na obletnici v Srebrenici, ki bo potekala naslednji mesec. Srbski predsednik je razložil, da se nekateri še vedno niso odločili, da ločijo sedanjost od preteklosti. Kot nekdo, ki je vztrajal pri tem, da razčistimo z nasledstvom 90. let prejšnjega stoletja, je Tadić dodal, da bi se morali za takšen korak odločiti prav vsi. Poudaril je tudi, da nihče ne bi smel, ne glede na nacionalnost, slaviti vojne zločince kot heroje. "To je osnovna vrednota sedanje civilizacije,“ je končal Tadić.

Najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni

V Srebrenico se je med vojno v BiH zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH, potem ko so Združeni narodi to večinsko bošnjaško mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom generala vojske Republike srbske Radislava Krstića in Ratka Mladića je kljub temu izvedla ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN. Začela se je 9. julija 1995, končala pa dva dni pozneje, 11. julija 1995, nakar je sledil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, ki ga je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.

Haaško sodišče je 10. junija letos nekdanjima vojaškima častnikoma, bosanskima Srboma Vujadinu Popoviću in Ljubiši Beari, izreklo dosmrtni zaporni kazni zaradi sodelovanja pri pokolu. Danes 53-letnega podpolkovnika Popovića, ki je bil leta 1995 načelnik za varnost Drinskega korpusa, in 70-letnega polkovnika Bearo, ki je bil takrat načelnik za varnost v glavnem štabu vojske Republike srbske, je sodišče spoznalo za kriva genocida.