Tadić ali Nikolić?

V Srbiji bodo v nedeljo na predčasnih volitvah izbirali novega predsednika. Gre za pomembne volitve, saj bo novi predsednik vodil državo v občutljivem času pričakovane razglasitve neodvisnosti Kosova, favorita pa sta sedanji proevropski predsednik Boris Tadić in nacionalist Tomislav Nikolić.

Bolje kaže Nikoliču

Javnomnenjske raziskave napovedujejo tesen izid med sedanjim predsednikom in kandidatom Demokratske stranke (DS) Tadićem in vodjo nacionalistične Srbske radikalne stranke (SRS) Nikolićem, ki sta bila tekmeca že na zadnjih volitvah leta 2004. Glede na raziskave, ki Nikoliću napovedujejo kakih 21, Tadiću pa 19 odstotkov podpore, bo novi predsednik najverjetneje znan šele po drugem krogu 3. februarja.

Nacionalist Nikolić, znan kot evroskeptik, je kandidat populistične in nacionalistične radikalne stranke, ki jo vodi, odkar je Vojislav Šešelj v Haagu kot obtoženec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Nikolić za predsednika kandidira že četrtič, njegova stranka pa je na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah dobila največ glasov, a ni mogla oblikovati vlade.

Evropska Srbija ali izolacija?

Tadić je med kampanjo s sloganom Z ljudmi, v središče katere je postavil evropsko Srbijo, dejal, da se bo boril tako za Kosovo kot za članstvo v EU, saj si želi, da bi Srbija dobila status kandidatke pred koncem leta. "Srbija je rekla 'ne' politiki vojne in umora ter izbrala prihodnost miru. Storili bomo vse, da bo Kosovo ostalo v Srbiji in da bo Srbija ostala na evropski poti," je dejal.

Kot poudarja Tadić, bo v primeru ponovne izvolitve "nadaljeval politiko obrambe državne celovitosti". Po njegovem mnenju so volitve usodnega pomena za Srbijo zaradi nevarnosti zastoja procesa sprememb, začetega po padcu Miloševićevega režima leta 2000, izvolitev Nikolića pa bi Srbijo privedla v izolacijo.

Nikolić je predvolilno kampanjo vodil pod sloganom Z vsem srcem s Srbijo, v središče pa je ob spremembah in izhodu države "iz kaosa" postavil usodo Kosova. "EU je ponižala Srbijo do te mere, da ji želi sedaj odvzeti Kosovo. Zato je Tadić organiziral predsedniške volitve, da bi Bruslju omogočil priznanje neodvisnega Kosova," je dejal.

Na enem zadnjih zborovanj v srbskem delu Kosovske Mitrovice je Nikolić kosovskim Srbom sporočil, da jih ne bo pustil brez zaščite. Evropska unija pa lahko Srbijo po njegovem prepričanju sprejme samo v njenih sedanjih mejah in kot partnerico.

Demokratska stranka Srbije (DSS) premierja Vojislava Koštunice, koalicijska partnerka Tadićeve DS, bi bila lahko ključnega pomena v drugem krogu volitev. V prvem krogu sicer podpira Velimirja Ilića iz nacionalistične Nove Srbije, podpornice vlade. V drugem krogu pa bi Koštunica, ki tako kot Nikolić zavrača misijo EU na Kosovu in vztraja pri avtonomiji Kosova, po mnenju nekaterih političnih analitikov lahko podprl Nikolića.

Edini predsedniški kandidat, ki je v parlamentu glasoval proti omenjeni resoluciji in ki izstopa z usmerjenostjo k EU in Natu ter prekinitvi z Miloševičevo preteklostjo, je vodja Liberalnodemokratske stranke (LDP) Čedomir Jovanović. Izpostavlja socialno-ekonomska vprašanja, tako kot ostalim osmim kandidatom pa mu javnomnenjske raziskave napovedujejo majhno, le nekajodstotno podporo.

Kdo so ostali predsedniški kandidati?

Za predsednika poleg omenjenih kandidirajo še Jugoslav Dobričanin (Reformistična stranka), Ištvan Pastor (Madžarska koalicija), Marijan Rističević (Koalicija Narodna kmečka stranka - Združena kmečka stranka), Milutin Mrkonjić (Socialistična stranka Srbije) ter soproga magnata Bogoljuba Karića, Milanka Karić (Gibanje Moč Srbije).

Kako bodo potekale volitve?

6,7 milijona volilnih upravičencev bo glasove lahko oddalo med 7. in 20. uro, Center za svobodne volitve in demokracijo (Cesid) pa bo takoj po zaprtju volišč objavil prve projekcije volilnih izidov. Osrednja volilna komisije bo delne izide objavila do ponedeljka do 14. ure, končne izide pa najkasneje do 24. januarja do 20. ure.

Predčasne volitve so razpisali zaradi nove ustave, ki so jo sprejeli konec leta 2006 in ki med drugim v preambuli poudarja, da je Kosovo sestavni del Srbije. Tadiću bi sicer mandat uradno potekel 11. julija 2009. Predsednik ima petletni mandat, med drugim pa predstavlja Srbijo doma in v tujini, poveljuje vojski, z odloki razglaša zakone, parlamentu pa predlaga kandidate za premierja.

Zapleti pred volitvami

Ameriški in britanski opazovalci ne bodo mogli spremljati nedeljskih predsedniških volitev v Srbiji, saj državna volilna komisija ni upoštevala odločitve srbskega vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je v četrtek razveljavilo njeno odločitev, da se ameriški in britanski opazovalci ne smejo udeležiti volitev.

Volilna komisija naj bi tako želela ZDA in Veliko Britanijo "kaznovati", ker se zavzemata za neodvisnost Kosova, je bilo neuradno slišati po zasedanju komisije. Srbski časopis Blic je obnašanje volilne komisije označil za škandalozno.

Sodišče razveljavilo odločitev komisije

Srbsko vrhovno sodišče je v četrtek odločitev komisije razveljavilo, ker komisija ne more po lastni presoji odločati o prošnjah za tuje opazovalce na volitvah. Njena naloga naj bi namreč bila, da zgolj odgovori na prošnje za spremljanje volitev.

ZDA in Velika Britanija so nameravale spremljati potek volitev prek svojega osebja z veleposlaništev v Srbiji. Od političnega preobrata leta 2000, ko se je končalo obdobje vladavine Slobodana Miloševića, je to prvič, da je državna volilna komisija zavrnila kake tuje opazovalce.

Če bi sodišče znova razveljavilo odločitev državne volilne komisije, bi bila sodba vrhovnega sodišča dokončna.