Swoboda poziva k dogovoru

"Hrvaška in slovenska vlada naj izkoristita vse razpoložljive možnosti za dogovor o vseh odprtih vprašanjih ter se izogneta enostranskim odločitvam, ki bi spodkopavale takšen dogovor," je ob predstavitvi poročila o napredku Hrvaške v letu 2006 v Bruslju pozval član zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Hannes Swoboda.

Odbor za zunanje odnose je na današnjem zasedanju obravnaval poročilo poslanca Swobode o Hrvaški. "To ni dokument, v katerem bi reševali dvostranska vprašanja," se je odzval evropski poslanec iz Slovenije Borut Pahor (PES) in predlagal spremembo dokumenta. Dejal je še, da se zaveda, da ne odbor EP za zunanje zadeve niti poročilo niso prostor za reševanje dvostranskih vprašanj.

Predlagam spremembo, saj ne gre samo za problem enostranskih dejanj Hrvaške v odnosu s Slovenijo, temveč za širši problem, za kršitev 13. poglavja pogajalskega okvira, je dejal Pahor. "V tem smislu torej ne gre za vprašanje bilateralnih odnosov, temveč za vprašanje odnosov med Hrvaško in EU," je poudaril in poročevalca pozval, naj to pripombo upošteva pri pripravi končnega poročila. Pahor bo pripravil tudi amandma k šesti točki poročila, v kateri Swoboda omenja odnose med Slovenijo in Hrvaško.

V 13. poglavju pogajalskega okvira za pristopna pogajanja Hrvaške z EU, objavljenega oktobra 2005, Evropska komisija Hrvaško poziva k zagotavljanju dobrih sosedskih odnosov in zavzemanju za rešitev vseh mejnih sporov v skladu z načelom miroljubnega reševanja sporov, kot to določa Ustanovna listina ZN.

Hrvaška negativna še v pravosodju, pozitivna pa v odnosu do manjšin

Med šibkimi točkami razvoja Hrvaške v letu 2006 je Swoboda izpostavil "mejne spore in odprta vprašanja". V šesti točki poročila je tako hrvaško in slovensko stran pozval k rešitvi odprtih vprašanj in k izogibanju enostranskih odločitev, med katerimi je omenil hrvaške poteze, povezane z ekološko-ribolovno cono.

Predlagam, da se strani poskušata osredotočiti na splošne interese, ne na lokalne probleme, je dejal poročevalec. Moje poročilo ne bo rešilo dvostranskih vprašanj, je dodal in poudaril, da je naloga parlamenta svetovati in priporočati mogoče rešitve.

Swoboda je sicer še poudaril, da so razmere na Hrvaškem "kočljive" zaradi bližajočih se volitev. "Notranjepolitične zadeve igrajo pomembno vlogo," je poudaril in izrazil upanje, da se bodo politične stranke še naprej osredotočale na širitev, ne na sporne teme. "Ljudje se počutijo izigrane in politiki bi morali v javnost vnesti malce več navdušenja," je dodal.

Kot negativne točke v razvoju Hrvaške je Swoboda poleg mejnih vprašanj poudaril probleme v pravosodju, pri čemer je posebej izpostavil "različno obravnavo vlagateljev" in sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki se je sicer izboljšalo, a nekatera vprašanja ostajajo.

Ob tem poročevalec za Hrvaško "obžaluje pripravljenost hrvaške vlade za financiranje stroškov obrambe" v primeru generala Anteja Gotovine in njeno zahtevo, da bi v tem in nekaterih drugih primerih, ki jih obravnava haaško sodišče, delovala kot "prijateljica sodišča". S tema odločitvama je javnosti posredovala "dvoumno sporočilo", meni Swoboda.

Pozitivno pa je poročevalec za Hrvaško ocenil odnos do manjšin in vračanja beguncev. "Sedanja vlada jasno kaže, da želi prispevati k stabilnosti v regiji, tudi če vsi prebivalci niso Hrvati," je poudaril.

Člani zunanjepolitičnega odbora so sicer tudi poudarili, da "Hrvaška ne sme postati žrtev ustavnega procesa" ter da jo je treba v pristopnih pogajanjih obravnavati glede na njen napredek.