Svobodnjaki v Avstriji prevzemajo nekatere ključne resorje: obrambo in notranje ter zunanje zadeve

V novi avstrijski vladi bodo svobodnjaki (FPÖ) prevzeli notranje, obrambno in zunanje ministrstvo, ljudska stranka (ÖVP) pa finančno, gospodarsko in pravosodno področje. Imena novih ministrov sta danes javnosti sporočila prva moža obeh strank Heinz-Christian Strache in Sebastian Kurz, potem ko sta z njimi seznanila predsednika države.

Nova vlada bo imela 16 članov, od tega 13 ministrov, kanclerja in dva državna sekretarja. Sedem ministrov in kancler prihaja iz ljudske stranke, šest iz vrst svobodnjakov. Vsaka stranka bo imela še po enega državnega sekretarja. Edini dosedanji član vlade iz vrst ÖVP, ki bo tudi v novi vladi, je prihodnji kancler Kurz.

"Predsednik (Alexander Van der Bellen) je bil jasen, da želi, da pravosodno in notranje ministrstvo pripadeta različnim strankam," je povedal bodoči kancler Kurz. Njegovi zahtevi so ugodili.

Pravosodno ministrstvo bo tako vodil nestrankarski nekdanji predsednik avstrijskega računskega Josef Moser, ki ga je predlagala ljudska stranka.

Notranji minister pa bo 49-letni generalni tajnik stranke Herbert Kickl, ki je bil doslej bolj kot po obrazu znan po besedah. Po navedbah časnika Der Stanard je namreč pisal govore zdaj že pokojnemu Jörgu Haiderju in besedila na plakatih Stracheja. Vodil bo resor, ki ne le da je eden najpomembnejših v vladi, ampak je tudi posebnega pomena za njegovo stranko - varnost in odnos do tujcev sta najbolj priljubljeni temi svobodnjakov.

Podobno težo ima obrambno področje, ki ga bo prevzel 41-letni Mario Kunasek, dosedanji vodja stranke na avstrijskem Štajerskem. Po izobrazbi avtomehanik in poklicni vojak je bil po pisanju Der Standarda doslej večinoma nevpadljiv. Tudi v deželnem zboru je zastopal mehkejšo linijo FPÖ, ki je tudi že sodelovala z Zelenimi in komunisti (KPÖ).

Zunanja ministrica bo postala 52-letna nestrankarska publicistka in strokovnjakinja za Bližnji vzhod Karin Kneissl, ki jo je predlagal FPÖ. "S tem nadaljujemo tradicijo neodvisnih zunanjih ministrov," je povedal Strache, ki bo podkancler in minister za šport. Nekdanja diplomatka govori šest jezikov, tudi arabsko in hebrejsko, Avstrijci pa jo poznajo tudi kot politično analitičarko, ki pogosto nastopa na televiziji.

Minister za infrastrukturo in promet bo neuspešni kandidat svobodnjakov na lanskih predsedniških volitvah v državi Norbert Hofer. Za socialne in zdravstvene zadeve bo skrbela nekdanja poslanka Beate Hartinger, za državne finance Hubert Fuchs, ki je pomagal spisati gospodarski program FPÖ.

Tesna sodelavka Kurza Elisabeth Köstinger iz ÖVP bo le nekaj tednov po tem, ko je bila izvoljena za predsednico parlamenta, prevzela vodenje ministrstva za kmetijstvo in turizem. Novi predsednik parlamenta pa bo sedanji notranji minister Wolfgang Sobotka.

Nekdanja vodja avstrijskega mobilnega operaterja A1 Margarete Schramböck iz ljudske stranke bo ministrica za gospodarstvo in digitalne zadeve. Vodja dunajske ÖVP Gernot Blümel bo pristojen za EU, medije, umetnost in kulturo. Namestnik rektorja dunajske univerze Heinz Fassmann pa bo minister za izobraževanje. Novi finančni minister bo nekdanji vodja UNIQA v Avstriji Hartwig Löger, molekularna biologinja iz avstrijske Štajerske Juliane Bogner-Strauss pa bo pristojna za področje žensk, mladih in družine.

Koalicija bo vendarle proevropska

Bo pa nova koalicija zavezana EU. V prihodnjih petih letih tako v Avstriji ne bodo dovoljeni referendumi o morebitnem izstopu države iz unije, med drugim piše v programu, ki sta ga popoldne na Dunaju predstavila vodji ÖVP in FPÖ Kurz in Strache.

"Smo za EU," je pred novinarji poudaril Strache. "A to ne pomeni, da ne moremo biti kritični do EU," je dodal.

"Samo v močni Evropi imamo lahko močno Avstrijo, kjer lahko izkoristimo možnosti, ki jih prinaša 21. stoletje," pa piše v predgovoru 180 strani dolgega programa.

Poleg tega je cilj ÖVP in FPÖ ustaviti nezakonite migracije in pospešiti azilni postopek. Zaposlili naj bi tudi 2.100 dodatnih policistov.

Nova črno-modra avstrijska vlada načrtuje tudi zmanjšanje birokracije. Delavcem obljublja prožnejši delovni čas, v prihodnjih letih pa tudi znižanje davkov in davčne olajšave za družine. Določili so tudi najnižjo pokojnino po 40 letih delovne dobe, in sicer naj bi znašala najmanj 1.200 evrov mesečno.