V Alžiriji odpravili izredne razmere

Bahrajnski kralj Hamad Ben Isa Al-Halifa je odredil izpustitev šiitskih zapornikov in prenehanje sodnega pregona ostalih političnih zapornikov. S tem je izpolnil enega od pogojev opozicije za začetek pogajanj, ki bi pripeljala k rešitvi krize v državi. Za zdaj ni znano, koliko zapornikov bodo izpustili.

Vodja bahrajnske šiitske opozicije Abdul Džalil Halil Ibrahim je v prvem odzivu dejal, da je izpustitev zapornikov "dober korak" in "pozitivna gesta". Kljub temu pa trdi, da bo dialog vzpostavljen zgolj, če bo med izpuščenimi zaporniki tudi 25 šiitskih aktivistov, ki jim od lanskega oktobra sodijo zaradi poskusa državnega udara.

Med 25 obtoženci je tudi pomemben član bahrajnske opozicije Hasan Mešajma, vodja radikalne šiitske skupine Hak oziroma Gibanja za svobodo in demokracijo. Sodijo mu v odsotnosti, saj je trenutno v Londonu. Mešajma je v ponedeljek na Facebooku napovedal, da se namerava vrniti iz Londona in se pridružiti protestnikom na trgu Biser v Manami.

Kaj bo z zahtevami protestnikov v Maroku?

V Maroku po protestih v več mestih ostaja napeto. V ponedeljek so se protestniki v mestu Imzouren na severu države spopadli s policijo, v spopadu so bili štirje ranjeni, več ljudi pa so aretirali. Na protestih so sicer zahtevali izpustitev protestnikov, ki so jih pridržali v nedeljo, ko se je na ulice podalo več deset tisoč ljudi.

V ponedeljek so protesti potekali v mestih Fez, Tangier in prestolnici Rabat, v Fezu pa naj bi aretirali več ljudi. Po navedbah maroške vlade je bilo med požarom v neki banki v mestu Al Hoceima na severu države ubitih pet ljudi. Ranjenih je bilo 130 ljudi, 120 pa so jih aretirali, je povedal notranji minister Taieb Cherkaoui.

Nedeljskih protestov, ki so jih sprožile pobude na spletnem družabnem omrežju Facebook, so se udeležili islamski skrajneži, skupine za človekove pravice in pravice žensk, pa tudi nekateri pripadniki levičarskih strank in sindikatov.

Protestniki so zahtevali odstop vlade in razpust parlamenta, bolj demokratično ustavo, konec korupcije in medijske cenzure ter boljše gospodarske in socialne pogoje.
V Maroku je sicer ob začetku revolucije v Tuniziji že prišlo do nekaj protestnih samosežigov, sicer pa je bilo v državi, ki jo vodi kralj Mohamed VI., doslej relativno mirno.

Maroko sicer ima številne politične stranke in svobodno izvoljen parlament, vendar je moč vlade pri ključnih vprašanjih precej omejena, saj ima tam glavno besedo kralj, ki tudi imenuje glavne ministre.

Aretirali sina iranskega reformista Karubija

Po protestih, ki so v Iranu potekali pretekli konec tedna, je iranski režim pokazal odločnost za zatrtje vsakršnih izrazov morebitne nepokorščine oblastem. Policisti so tako v ponedeljek zvečer vstopili v dom Alija Karubija, sina opozicijskega voditelja Mehdija Karubija, ga skupaj z ženo aretirali in zaplenili večje število knjig, dokumentov ter mobilni telefon.

Njegovo ženo so izpustili okoli polnoči po iranskem času, medtem ko usoda Alija Karubija še ni znana, poroča spletna stran Mehdija Karubija Sahamnews. Njegov oče Mehdi Karubi je sicer v hišnem priporu že, vse odkar je podpornike reform v Iranu pozval k udeležbi na protestnem shodu 14. februarja. 73-letni Karubi je skupaj z Mirhosseinom Musavijem voditelj opozicijskega zelenega gibanja, ki je po vnovični izvolitvi predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki naj bi bila zrežirana, organiziralo velike proteste.

Vlada je gibanje obtožila, da poskuša skupaj z iranskimi sovražniki strmoglaviti islamski sistem. Vladni podporniki zahtevajo, da obema opozicijskima voditeljema sodijo in ju usmrtijo, vendar ju je vlada raje osamila kot aretirala, saj bi to sprožilo zanimanje javnosti in razjezilo njune podpornike.

V Alžiriji odpravili izredne razmere

V Alžiriji, kjer se tako kot še v vrsti drugih držav v regiji soočajo s protivladnimi protesti, so danes odpravili izredne razmere, ki so bile v veljavi kar 19 let. Odlok o odpravi izrednih razmer stopa v veljavo s takojšnjo objavo v uradnem listu.

Alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika, ki je na oblasti od leta 1999, je sicer že pred tremi tedni napovedal, da bodo izredne razmere, katerih namen je bil po njegovih besedah sicer boj proti islamskim skrajnežem in ne omejevanje pravic naroda, odpravljene v "zelo bližnji prihodnosti".

Njegove izjave je bilo razumeti kot poskus, da pomiri vse hujše napetosti v državi in protivladne proteste ter se obdrži na oblasti. Na tisoče protestnikov v Alžiriji je sicer poleg odprave izrednih razmer zahtevalo temeljite demokratične reforme in spremembo vladajočega režima.

Izredne razmere, ki so dale proste roke vojski in omogočile odpravo političnih svoboščin, so v Alžiriji uvedli po tem, ko so islamisti zaradi razveljavitve izidov prvih večstrankarskih volitev leta 1991, na katerih jim je pripadla večina, sprožili gverilsko vojno. Izbruhnila je državljanska vojna, ki naj bi v desetih letih terjala do 200.000 življenj.