Švicarji razmišljajo o osnovnem dohodku v višini 2.200 evrov

Petega junija bodo Švicarji odločali o tem, ali bi morala vlada uvesti osnovni dohodek, s katerim bi zamenjali različne socialne ugodnosti. Čeprav pobudniki niso natančno določili velikost izplačil, pa so predlagali vsoto 2.500 frankov (okoli 2.200 evrov) za odraslo osebo in četrtino omenjenega zneska za otroka, piše Bloomberg.

Čeprav se sliši dobro, pa obstajata dve težavici. Z omenjenim zneskom bi komaj prestopili prag revščine, saj gre za eno najdražjih držav na svetu. Še pomembneje pa je, da se to najverjetneje sploh ne bo zgodilo.

Referendumi so sicer v demokratični Švici pogosti, saj vsako leto volivci večkrat odidejo na volišča. Pobuda za osnovni dohodek je prišla pred vlado potem, ko so pobudniki zbrali 100.000 podpisov, čeprav trenutne raziskave kažejo, da ne bo sprejeta. Zamisel o tem, da bi 'štipendije' izplačevali vsem, je zbudilo zanimanje tudi v drugih državah, kot so Kanada, Nizozemska in Finska, kjer so lani začeli z začetnimi raziskavami.

Pobudniki pravijo, da bi predlagana vsota omogočila ''dostojno preživetje''. Kljub temu pa bi na letni ravni zagotovili le 30.000 frankov (cca. 27.000 evrov) – kar je tik nad pragom revščine iz leta 2014, 26.504 evrov.

Približno eden od osmih ljudi v Švici je leta 2014 živel pod pragom revščine, glede na statistični urad. To je več kot v Franciji, na Danskem in Norveškem. Med starejšimi od 65 let je bil v nevarnosti eden od petih, da bi padel v revščino. ''Ne gre za skrajno revščino v Švici,'' je povedal Andreas Ladner, profesor političnih znanosti na Univerzi v Lozani. ''Vendar pa obstaja nekaj ljudi, ki nimajo dovolj denarja, in ljudje, ki delajo, ampak ne zaslužijo dovolj.''

Med predlagatelji osnovnega dohodka je tudi nekdanji grški finančni minister Yanis Varoufakis, ki trdi, da je osnovni dohodek nujen, ker avtomatizacija in roboti prevzemajo številna delovna mesta. ''Bogata država kot je Švica ima odlično priložnost, da poizkusi ta velik eksperiment,'' je dejal.

Vlada predloga sicer ne podpira, saj trdi, da bi štipendije pomenile višje davke, povzročile bi nespodbudno delovno okolje in povzročile pomanjkanje spretnosti. Švicarsko gospodarstvo je že dušila moč denarne valute, ko so podjetja opozarjala, da bodo proizvodnjo preselila na cenejše lokacije, da bi tako zmanjšala stroške. ''Prišli smo do zaključka, da bi taka pobuda oslabila naše gospodarstvo,'' je povedal notranji minister Alain Berset. To stališče je povzela tudi večina volivcev. Raziskave namreč kažejo, da pobudi nasprotuje kar 60 odstotkov volivcev.