'Berlusconi me še nikoli ni peljal žejnega čez vodo'

Švicarski poslovnež Max Göldi, ki od julija 2008 ni mogel zapustiti Libije, se je davi vrnil v domovino. Spremljala ga je švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Rey, na letališču v Zürichu pa so ga sprejeli člani njegove družine.

Domov je prišel po tem, ko sta Švica in Libija podpisali "akcijski načrt" za rešitev diplomatskega spora. Kot je povedala švicarska zunanja ministrica, sta omenjeni načrt podpisala tudi špansko predsedstvo Evropske unije in Nemčija, ki je poskušala posredovati med Tripolijem in Bernom.

Gre za libijsko-švicarski diplomatski spor, ki je izbruhnil po aretaciji sina libijskega voditelja Moamerja Gadafija, Hanibala Gadafija in njegove žene v ženevskem hotelu julija 2008, ker naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem. Spor se je stopnjeval, ko so v Libiji zadržali dva švicarska poslovneža, poleg Göldija še Švicarja tunizijskega rodu Rachida Hamdanija. Švica je nato omejila izdajanje vizumov visokim libijskim predstavnikom, Libija pa prekinila izdajanje vizumov za državljane članic schengenskega prostora.

Göldija in Hamdanija so libijske oblasti postavile pred sodišče na podlagi vrste obtožb, med drugim so jima očitali kršitev vizumske zakonodaje. Hamdanija so kasneje izpustili iz države, Göldi pa je bil februarja letos obsojen na štiri mesece zapora.

Pahor na slavnostni večerji pri Gadafiju

V reševanje spora se je na pobudo slovenskega premierja Boruta Pahorja aktivno vključila tudi Slovenija. Ob izpustitvi Göldija je Gadafi v zahvalo vsem voditeljem EU, ki so se aktivno vključili v reševanje tega spora, ki je bremenil odnose med EU in Libijo, pripravil slavnostno večerjo. Zaključku omenjenega diplomatskega spora so poleg slovenskega premierja prisostvovali tudi italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi, malteški predsednik vlade Lawrence Gonzi, španski zunanji minister Miguel Ángel Moratinos Cuyaubé, nemški zunanji minister Guido Westerwelle in švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Rey.

Libija je v Slovenijo pripravljena vlagati denar

Pahor je po obisku izrazil prepričanje, da bo do povečanja obsega blagovne menjave med državama prišlo bistveno prej, v kar ga je prepričal pogovor z Gadafijem, premierom Al Bagdadijem al Mahmudijem ter resornimi ministri. Omenjeno potrjuje dejstvo, da je Slovenija v Libiji dobila "par milijard dolarjev vredne" gradbene in prometne projekte, Libija pa je tudi pripravljena vlagati v Sloveniji, je dodal. Ob tem državi krepita politično sodelovanje, kar je za Slovenijo zelo pomembno.

Kot zelo pomembno je Pahor izpostavil, da ima Slovenija zelo razvito mrežo prijateljev v arabskem svetu, na Bližnjem vzhodu, v ZDA, Rusiji, Evropski uniji. Krepi pa tudi zavezništvo s Kitajsko, kamor odhaja konec meseca z močno gospodarsko delegacijo in upa, da bo ta obisk "vsaj približno tako uspešen, kot je bil prvi obisk v Libiji" oktobra lani.

Libija je ena petih najbogatejših afriških držav, ki zelo pametno vlaga denar in ga je pripravljena vlagati tudi v Slovenijo, ker ji zaupa. Zaupa pa ji tudi zato, kot je dejal Pahor, "ker je pripomogla s tajno diplomacijo, skupaj zlasti s predsednikom italijanske vlade", da je Libija rešila zelo napet spor s švicarsko vlado in s tem tudi z EU. 

'Še nikoli me ni peljal žejnega čez vodo'

Ob robu večerje se je Pahor sestal še z italijanskim kolegom Berlusconijem, s katerim sta se med drugim pogovarjala tudi o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Pahor ne želi, da bi se odnos med Italijo in Slovenijo zavoljo namer Italije, da gradi plinske terminale, zlasti na morju, in slovenske strani, da nadaljuje s pripravami za izgradnjo tretjega pomola, zaostroval.

"S predsednikom in prijateljem Berlusconijem sva se dolgo pogovarjala o možnostih, ki ju vidiva za koristno in vzajemno sprejemljivo rešitev, pri čemer je na obeh prevladalo stališče, da mimo pravnih norm, pravic in odgovornosti ene in druge strani ni mogoče iti," je poudaril Pahor in dodal, da sta se dogovorila, da o podrobnostih pogovora ne bosta govorila. "Dokler stvari ne bi bile toliko dozorele, da vsaj jaz najprej o tem obvestim vlado in ustrezni parlamentarni odbor, kaj bi bila mogoča rešitev. Če bi odbor to rešitev sprejel, bi nadaljeval s svojim delom," je pojasnil Pahor. Dodal je, da bo DZ ta teden obravnaval to vprašanje in sprejel za vlado nekaj zavezujočih sklepov.

Obenem je Pahor dejal, da "ga Berlusconi še nikoli ni žejnega peljal čez vodo, ko mu je kaj obljubil", kar je po njegovih besedah še poglobilo medsebojno zaupanje. "Slovenija in Italija sta prijateljski državi. Pri vprašanju prometne infrastrukture in oskrbe z energijo, pa prihaja do različnih interesov. Želiva si, da bi uskladili različne interese držav tako, da bi bili obe državi zadovoljni," je še dejal Pahor.