Sklenitev dvostranskega sporazuma z ZDA o neizročanju ameriških državljanov je v ponedeljek zavrnila tudi ZRJ. Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je ob tem ocenil, da bi tak sporazum "resno spodkopal" mednarodni pravni sistem. Podpis takega sporazuma bi tudi spodkopal pravne sisteme držav, ki so ratificirale Rimski statut o ustanovitvi ICC, je še ocenil jugoslovanski predsednik.
Evropska komisija pa je kandidatke za članstvo v EU v ponedeljek pozvala, naj za zdaj ne podpišejo dvostranskega sporazuma z ZDA o neizročanju ameriških državljanov ICC oziroma naj ne sledijo zgledu Romunije, ki je 1. avgusta podpisala tovrstni dogovor z Washingtonom.
Bo Bosna popustila ameriškim pritiskom?
Med državami, ki so zaradi ameriške zahteve po neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) v najbolj kočljivem položaju, je zagotovo Bosna in Hercegovina. Kakih 2500 ameriških vojakov v mirovnih enotah SFOR še vedno predstavlja temelj mirovne misije, ki zagotavlja stabilnost v BiH in ta država ne sme storiti ničesar, kar bi spodbudilo njihov umik. Po drugi strani je Sarajevo med prvimi ratificiralo statut novega sodišča, hkrati pa si prizadeva za vstop v Evropsko unijo, ki pa nima veliko razumevanja za najnovejše pobude ameriškega predsednika Georgea Busha. Na veleposlaništvu ZDA v Sarajevu so za tiskovno agencijo Federacije BiH Fena sicer zatrdili, da novi ameriški zakon o imuniteti ameriških vojakov ne izključuje sodelovanja ameriških vojakov v misiji SFOR.
Predstavniki ameriške administracije so z oblastmi v BiH na nižji diplomatski ravni že začeli pogovore, da bi državi sklenili dvostranski sporazum, po katerem bi ameriški državljani dobili imuniteto pred ICC na ozemlju BiH. Visoki predstavniki BiH, ki se zavedajo odvisnosti svoje države od ameriške vojaške pomoči, zaenkrat skrajno zadržano komentirajo ameriško pobudo o ukinitvi pomoči državam, ki Američanom ne bodo zagotovile posebne.
