Svetovni voditelji o ozračju

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je danes v New Yorku odprl doslej najštevilnejše srečanje svetovnih voditeljev o segrevanju ozračja doslej. V govoru je izrazil prepričanje, da so prav podnebne spremembe tisto vprašanje, ki bo določilo našo dobo ter razvitim državam pripisal odgovornost, da stopijo na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja.

"Prepričan sem, da bodo podnebne spremembe in to, kaj bomo storili glede njih, definirale nas, našo dobo in na koncu tudi globalno dediščino, ki jo zapuščamo prihodnjim generacijam," je pred zbranimi politiki dejal Ban. "Znanje, potrebno za ukrepanje, imamo. Nimamo pa časa," je še poudaril generalni sekretar in opozoril, da "se bo na dolgi rok za najdražje izkazalo neukrepanje" ter da "je čas za dvome minil".

Ban je sicer razvitim državam pripisal odgovornost, da stopijo na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja, medtem ko morajo države v razvoju po njegovih besedah sprejeti ukrepe za zmanjševanje lastnega onesnaževanja okolja, ki pa ne bodo škodovali njihovi gospodarski rasti ali zmanjševanju revščine. Poudaril je tudi, da potrebujejo revne države, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, okrepljeno pomoč.

Prihodnost je v naših rokah

Vrh z naslovom "Prihodnost je v naših rokah; O izzivu vodenja pri podnebnih spremembah" je tako najštevilnejši vrh o podnebnih spremembah doslej, poteka pa le dan pred začetkom splošne razprave 62. zasedanja GS ZN.

"Naši cilj ne sme biti nič manj kot resnični preboj na Baliju," je danes še poudaril Ban in ob tem izrazil "osuplost" zaradi izredne počasnosti, s katero so doslej napredovali pogovori o tej temi. Kot je dodal, je to, ali bo Bali uspel ali propadel, odvisno le "od moči vodenja, ki jo bodo pokazali ljudje v tej dvorani". Generalni sekretar je sicer prepričan, da so prav ZN najprimernejši forum za pogajanja o globalnih ukrepih v boju proti segrevanju ozračja.

Janša o podnebnih spremembah

Med udeleženci vrha je bil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je izrazil upanje, da bo srečanje pomagalo k oblikovanju učinkovitega globalnega pristopa k zavezam za boj proti segrevanju ozračja.

Premier Janša se je dopoldne po krajevnem času najprej udeležil začetka splošnega dela konference, kasneje pa bo sodeloval na tretji okrogli mizi o vlogi tehnologije pri soočanju s podnebnimi spremembami, ki ji bo sopredsedoval skupaj z Nobelovim nagrajencem, predsednikom Vzhodnega Timorja Josejem Ramosom Horto.

Janša je v izjavi za slovenske medije dejal, da je večino sprememb v okolju povzročila tehnologija, tehnologija pa je po njegovih besedah obenem tudi rešitev. Poudaril je tudi pomen usklajenega globalnega sodelovanja pri izmenjavi tehnoloških dosežkov, inovacij ali patentov. Napovedal je, da bo na okrogli mizi o prilagajanju na podnebne spremembe, ki jih ni možno preprečiti, spregovoril tudi o nedavni izkušnji Slovenije s poplavami. "To kaže, da noben del planeta ni varen pred negativnimi učinki klimatskih sprememb in zato ni nikogar, ki bi bil lahko izvzet iz te skupne akcije," je dejal Janša.

Potrebno je sodelovanje vseh držav

Kot je napovedal, bo poudaril tudi to, da morajo biti bremena skupne akcije pravično porazdeljena. Tisti, ki so bolj prispevali k tem spremembam in negativnim učinkom, imajo tudi večje možnosti, da sodelujejo v boju proti njim, in morajo tudi več prispevati, je dejal. "Po uvodnem nastopu generalnega sekretarja ZN je to večinsko prepričanje in upam, da bo konferenca prispevala k temu, da se naredi učinkovit okvir postkjotskega globalnega pristopa. EU je z zavezami, ki smo jih sprejeli na marčevskem svetu letos, pokazala dobro pot, kar priznavajo tudi druge države," je poudaril.

"Nekega resnega uspeha v realnem času brez sodelovanja najbolj razvitih držav ni možno pričakovati. Obetaven je bil nastop guvernerja Kalifornije, ki je v zadnjih letih naredila velike spremembe, in to ravnanje dokazuje, da lahko tudi najbolj razvite države prispevajo največ. Na nek način ta zavest, da je aktivnost potrebna, prodira tudi iz civilne družbe navzgor, kar pritiska tudi na tiste svetovne voditelje, ki so se doslej recimo manj zavedali tega problema," je dejal premier.

Današnji vrh v New Yorku izhaja iz pobude generalnega sekretarja ZN za razpravo v smeri novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo po letu 2012 nadomestil Kjotski protokol. Ameriški predsednik George Bush na vrhu ne sodeluje, bo pa v četrtek in petek v Washingtonu gostil srečanje ministrov 16 držav, ki skupaj proizvedejo 90 odstotkov vseh toplogrednih plinov na svetu.

Na srečanju državnih voditeljev ni ameriškega predsednika Georgea Busha in na vprašanje, ali je možen uspeh tovrstnih pobud brez ameriškega sodelovanja, je Janša odgovoril, da je potrebno sodelovanje vseh najbolj razvitih držav. Vidi pa upanje v nastopu guvernerja Kalifornije Arnolda Schwarzeneggerja. Ameriško delegacijo sicer vodi državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je nastopila na okrogli mizi o tehnologiji pod Janševim predsedovanjem.