Skrajno islamsko-palestinsko gibanje Hamas je zanikalo vpletenost ter zatrdilo, da s terorističnimi napadi ni povezano, obenem pa so Washington opozorili, naj premisli o svoji svetovni politiki. Hamasova strategija je boj proti sionistom v Palestini in ne izven Palestine, je še poudaril predstavnik Hamasa v Gazi Ismail Hanij.
Tudi talibanski režim je obsodil napade in hkrati zavrnil očitke, da za napadom stoji savdski skrajnež Osama bin Laden. Prezgodaj je, da bi obsojali človeka, ki ni sposoben izvesti takih napadov, je dejal talibanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaeef.
Iraški predsednik Sadam Husein je po terorističnih napadih v ZDA na te dogodke menil, da Američani zdaj pobirajo plodove kriminalne politike svojih voditeljev. "Ne glede na mešane človeške občutke" ob napadih je po njegovih besedah potrebno opozoriti, da ZDA nikjer na svetu niso pustile kotičke, kjer ne bi bilo spomenika njihovim kriminalnim dejanjem, pa naj bo to Japonska, Vietnam ali Irak. Iraški voditelj, eden redkih v svetu, ki niso obsodili napadov v New Yorku in Washingtonu, je še poudaril, da doslej nihče ni napadel ZDA prek Atlantika, so pa ZDA večkrat prečkale Ocean, da bi sejale smrt in uničenje po svetu.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je ob terorističnih napadih svet pozval, naj se odločno postavi po robu terorizmu, kjerkoli se pojavi. Posredno pa je Annan še posvaril pred maščevanjem. "V takšnih razmerah je mirna in pametna ocena najpomembnejša," je dejal Annan.
Francoski premier Lionel Jospin se je odzval med prvimi ter izjavil, da je ob dogodku zgrožen, britanski premier Tony Blair pa je izrazil globoko pretresenost. Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu narodu izrazil sožalje, napade pa označil za grozljivo tragedijo.
Belgijsko predsedstvo EU je najostreje obsodilo serijo terorističnih napadov. Podobno so storili tudi drugi najvišji predstavniki unije, med drugim predsednik Evropske komisije Romano Prodi, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana ter komisar za zunanje odnose Chris Patten.
Teroristični napad je obsodil tudi Svet Evrope. Predsednik Sveta ministrov SE Ernst Walch, predsednik Parlamentarne skupščine SE lord Russell-Johnston in generalni sekretar organizacije Walter Schwimmer so izrazili gnus nad valom terorističnih napadov, ki je prizadel ZDA. Pozvali so k mednarodni akciji za boj proti terorizmu. Američanom pa so izrazili sožalje in solidarnost.
Papež Janez Pavel II. je obsodil napad na WTC in ameriško obrambno ministrstvo, Pentagon. Ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu je poslal pismo, v katerem izraža solidarnost z ameriškim ljudstvom v času trpljenja in preizkušnje. Tudi Kitajska je obsodila napade, kitajski predsednik Jiang Zemin je ob tem izrazil zaskrbljenost za Kitajce v ZDA. Japonski premier Juničiro Koizumi pa je napade označil kot gnusna in zlobna dejanja proti ZDA.
Ostro obsodbo je izrekel tudi Nato. Ob obsodbi napadov, ki jih je označil za "barbarska dejanja", je generalni sekretar zavezništva George Robertson članice Nato pozval, naj se skupaj zoperstavijo valu terorizma. Nato je sprejel izjavo, v kateri sporočajo, da lahko ZDA računa na njihovo podporo v poostrenem boju proti terorizmu, "bitki, ki jo morajo dobiti civilizirani narodi". Zveza Nato je omenjeno izjavo sprejela med izrednim zasedanjem Severnoatlantskega sveta, ki ga je po terorističnih napadih v ZDA sklical generalni sekretar Robertson. Na Nato so se odzvali tudi z varnostnim ukrepom. Vse zaposlene, ki niso nujno potrebni, so poslali domov in jim naročili, naj v sredo ne pridejo v službo. Od članic zavezništva je Washingtonu pomoč pri iskanju za zdaj še neznanih napadalcev že ponudila Velika Britanija, od tesnih ameriških zaveznic pa se je s takšno ponudbo odzval tudi Izrael.
V Izraelu so na napade ostro odreagirali in dejanja povezali z islamskimi skrajneži. Obrambni minister Binjamin Ben Elizer je namreč v odzivu na dogodke obsodil "skrajni islamski terorizem".
Palestinski predsednik Jaser Arafat je napade ostro obsodil, jih označil za nesprejemljive in ameriškemu ljudstvu ter predsedniku Georgeu Bushu izrazil sožalje.
Izrazi obžalovanja prihajajo tudi od oblasti v Libanonu, kjer so, kot so poročale agencije, tamkajšnji palestinski begunci novice o napadih sprejeli z vzkliki veselja. Libanonski premier Rafik Hariri je ob dogodkih izrazil zgroženost. Takšna dejanja so v nasprotju z vsakršnimi človeškimi in verskimi načeli, je dejal.
Obsodbam se je pridružil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ter pozval k boju proti terorizmu z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
V več evropskih državah so se po terorističnih napadih v ZDA sestali sveti za nacionalno varnost. Tako je v Nemčiji in v Veliki Britaniji. Varnostno ukrepa tudi Rusija, kjer so enote notranjega ministrstva v stanju pripravljenosti zaradi morebitnih podobnih terorističnih napadov.
Ruski minister za civilno obrambo in izredne razmere Sergej Šojgu pa je svojega ameriškega kolega obvestil, da so ruski reševalci pripravljeni pomagati pri odpravljanju posledic teroritičnih napadov v Washingtonu in New Yorku.
