Hrvaška je država, ki ljudi ne spodbuja k delu, temveč k nedelu, zadnje poročilo Svetovne banke o Hrvaški povzemajo hrvaški mediji. Hrvati naj namreč ne bi bili motivirani za iskanje dela, kar povzroča kulturo odvisnosti od socialne pomoči, dodatne vire zaslužka pa iščejo v delu na črno, od česar pa potem državna blagajna nima ničesar.
Hrvaški družini, v kateri sta oba starša nezaposlena in imata nizko izobrazbo, se namreč bolj splača živeti od socialnih pomoči, kot da bi si kateri od njiju ali oba našla delo. To velja zlasti za osebe z osnovnošolsko izobrazbo, ki delajo v gospodarstvu.
Poročilo tudi navaja zaskrbljujočo stopnjo nezaposlenosti. Na Hrvaškem je namreč zaposlenih le 57,1 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 64 let, medtem ko je v državah EU ta odstotek najpogosteje nad 70 odstotkov. Zaradi tega je gospodarska rast bistveno nižja, kot bi morala biti, in zato je gospodarska kriza Hrvaško še toliko bolj prizadela.
Kot razlog nezaposlenosti Svetovna banka med drugim izpostavlja institut statusa vojnega veterana, ki naj bi bil najlažji način, da prebivalec Hrvaške dobi nek dohodek. Pravzaprav je težava v celotnem pokojninskem sistemu. Do lani so osebe, ki so se odločile za predčasno upokojitev, dobivale 24 odstotkov nižjo pokojnino, sedaj pa je takšna pokojnina le še devet odstotkov nižja. To je odprt poziv delavcem, naj se upokojijo, menijo v Svetovni banki.
Naslednji velik problem je pomanjkanje kakovostne delovne sile, oziroma nesorazmernost med potrebami gospodarstva in ponudbo na trgu. Samo 55 odstotkov hrvaških študentov namreč konča študij. Predvsem primanjkuje inženirjev, poslovnih in zdravstvenih strokovnjakov, tehnikov, preveč pa je trgovcev, pravnikov, učiteljev in umetnikov.
Slovenski delavci učinkovitejši
Pri nezaposlenosti Svetovna banka Hrvaško opozarja tudi na to, da so v primerjavi s sosednjimi državami samo na Hrvaškem plače višje glede na učinkovitost, zaradi česar je cena delovne sile visoka.
V Sloveniji so na primer plače v absolutni vrednosti večje za 30 odstotkov, vendar pa je učinkovitost slovenskih delavcev za 45 odstotkov višja kot pri hrvaških delavcih. ''Zato so kljub višjim plačam slovenski delavci cenejši. Poleg tega imajo na primer madžarski ali slovaški delavci nižje plače in večjo učinkovitost in so tako celo 30 do 40 odstotkov cenejši od hrvaških,'' ocenjuje Svetovana banka.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.