Svet v letu 2006

Novo leto se je začelo v znamenju rusko-ukrajinskega spora glede dobave zemeljskega plina. Ker oblasti v Kijevu niso pristale na več kot štirikratno zvišanje cene, je ruski koncern Gazprom 1. januarja prekinil dobavo plina Ukrajini, posledice pa je čutila večina držav zahodne in srednje Evrope, tudi Slovenija. Ker približno četrtina plina v Evropo pride iz Rusije, od tega večino prek Ukrajine, so se pojavile bojazni, da bo morebiten nadaljnji upad dobave ruskega plina povzročil resno pomanjkanje v precej mrzli zimi. Po večtedenskem vztrajanju na nasprotnih bregovih sta vodstvi ruskega Gazproma in ukrajinskega Naftogaza sklenili kompromis, Evropejci pa so lahko lažje zadihali.

V Franciji silvestrskega večera ni pospremila le svetloba ognjemetov, ampak tudi prek 400 gorečih vozil, ki so naznanili, da nasilja v revnih pariških predmestjih in protestov proti politiki premierja Dominiquea de Villepina ter v nadaljevanju njegovi napovedi spremembe delovne zakonodaje, ki so zaznamovali jesenske mesece, še ni konec.

V nemškem mestu Bad Reichenhall na jugu Nemčije se je 2. januarja pod težo snega zrušila streha drsališča, ki je zahtevala življenja 15 ljudi. Slab mesec zatem je popustila tudi streha razstavišča v Katovicah na jugu Poljske in pod sabo pokopala 66 ljudi, več kot 150 pa jih je bilo ranjenih. V času nesreče je bilo v stavbi 500 do 1000 ljudi.

Ariel Šaron v komi, Hamas v vladi

Irak je ob začetku leta pretresla vrsta krvavih napadov, najhuje je bilo 5. januarja, ko je bilo v enem dnevu ubitih prek 120 ljudi, v Izraelu pa je, potem ko je premierja Ariela Šarona 4. januarja zadela možganska kap, zastal mirovni proces s Palestinci. Čeprav je veljal za nepopustljivega politika vojaškega kova, ki je leta 2000 sprožil novo palestinsko vstajo in je vseskozi zagovarjal stroge odgovore na palestinske napade in širjenje judovskih naselbin, je Šaron z umikom z območja Gaze kot prvi izraelski voditelj izpraznil del zasedenih palestinskih ozemelj ter tako v očeh številnih povečal možnosti za mir na Bližnjem vzhodu. Šaron se do danes ni zbudil s kome, funkcijo premierja in predsednika njegove stranke Kadima pa je prevzel dotedanji podpredsednik vlade in minister za trgovino Ehud Olmert.

Na prvih parlamentarnih volitvah na palestinskih ozemljih po desetih letih 25. januarja je zmagalo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Organizacija, ki jo imajo na Zahodu za teroristično, je dobila kar 76 sedežev v 132-članskem parlamentu, medtem ko je doslej vladajoči Fatah dobil 43 mandatov. Izrael in Zahod nad izidi nista bila navdušena, saj nista želeli sodelovati z vlado, v kateri sedijo predstavniki Hamasa, četudi je bila izvoljena demokratično. Bližnjevzhodna četverica (ZDA, EU, Rusija in ZN) je kot pogoj za nadaljevanje pomoči Palestincem zahtevala, da se mora Hamas odreči nasilju in priznati Izrael. Hamas je pogoj razumel kot "izsiljevanje palestinskega naroda" in ga zavrnil.

Prihodnost vladavine Hamasa je sicer pod vprašajem, saj je palestinski predsednik Mahmud Abas že napovedal predhodne parlamentarne volitve, zaradi česar je v začetku decembra na ulicah Gaze prišlo do spopadov med Hamasovimi policijskimi silami in varnostnimi silami, zvestimi Abasu, ki so zahtevali nove smrtne žrtve.

Predsednice na pohodu

Na čilskih predsedniških volitvah 15. januarja je zmagala socialistka Michelle Bachelet. Postala je prva ženska na čelu te precej konservativne katoliške države in potrdila zasuk v levo v Latinski Ameriki. Tako kot voditelji Venezuele Hugo Chavez, Brazilije Luiz Lula da Silva, Urugvaja Tabare Vasquez, Argentine Nestor Kirchner in Bolivije Evo Morales je tudi Bacheletova obljubila predvsem pomoč revnim, manjšinam in zapostavljenim.

Zgodovino so pisali tudi v od vojne uničeni Liberiji, kjer so ustoličili prvo predsednico države v afriški zgodovini Elen Johnson Sirleaf. Ni je doletela lahka naloga, saj je država po štirinajstih letih državljanske vojne popolnoma razdejana.

Umrl kosovski predsednik Rugova

V Prištini je 21. januarja v 61. letu starosti umrl kosovski predsednik Ibrahim Rugova, ki je predstavljal simbol boja kosovskih Albancev za neodvisnost Kosova od začetka 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je ustanovil miroljubno gibanje proti politiki predsednika tedanje Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića.

Bolehal je za pljučnim rakom, njegova smrt je prišla v za Kosovo občutljivem času, ko bi se morala začeti pogajanja o njegovem prihodnjem statusu in morebitni neodvisnosti pokrajine. Kosovska skupščina je za novega predsednika izvolila Fatmirja Sejdiuja.

Eta razglasila premirje

V Španiji je 24. marca začelo veljati premirje, ki ga je prvič v svoji skoraj štiri desetletja dolgi zgodovini napovedala baskovska separatistična organizacija ETA. V sporočilu medijem je napovedala trajno premirje, katerega cilj je začeti "demokratičen proces" v španski Baskiji, ob koncu katerega "bi morali imeti baskovski državljani besedo in moč pri odločanju o svoji prihodnosti". V EU, ZN in ZDA so odločitev ETA pozdravili, a z določeno mero zadržanosti.

ETA je bila v zadnjem času vse bolj oslabljena in osamljena; več sto njenih članov so v minulih letih aretirali, velika večina Baskov pa je njenim nasilnim dejanjem vse bolj nasprotovala. V krvavi kampanji podtalne organizacije je od leta 1968 umrlo več kot 800 ljudi, zadnji smrtonosni napad pa je izvedla maja 2003.

V Haagu umrl Milošević

V priporu haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je 11. marca pred izrekom sodbe umrl najbolj znani obtoženec haaškega sodišča, nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević.

Po objavi vesti o njegovi smrti so se pojavila namigovanja, da ni umrl naravne smrti, ampak je storil samomor oziroma bil zastrupljen. Tik pred smrtjo je namreč napisal pismo, v katerem je trdil, da so v njegovi krvi našli sledi "močnega zdravila" in da se boji, da so ga zastrupili. Rezultati obdukcije in toksikoloških preiskav so pozneje pokazali, da je umrl za posledicami srčnega infarkta.

Družina pokojnika je organizacijo pogreba pokojnika zaupala socialistični stranki, ki se je trudila privabiti najširše množice, prikazati čimveč simbolike in vzbuditi čimveč patriotizma. Pokopali so ga v rojstnem kraju na vrtu Miloševićeve družinske hiše v Požarevcu, brez prisotnosti najožjih družinskih članov, soproge Mirjane Marković, sina Marka, hčere Marije in brata Borislava.

Razprava o tem, ali je Milošević heroj srbskega naroda ali največji zlikovec in najhujša stvar, ki se je zgodila Srbiji, se še ni končala. V državi, v kateri je danes med 700 in 800 tisoč brezposelnih, je še vedno veliko takih, ki verjamejo vanj.

Prodi premagal Berlusconija

Na parlamentarnih volitvah v Italiji 9. in 10. aprila je levosredinska koalicija Romana Prodija v obeh domovih parlamenta premagala desnosredinsko zavezništvo pod vodstvom premiera Silvia Berlusconija. V 630-članski poslanski zbornici ima 340 poslancev, Berlusconijeva Hiša Svoboščin pa 277.

Nekdanji prodajalec sesalnikov in nogometaš, ki se je odločil iti pod nož, da bi nastopal brez gub na obrazu in mu je v minulem mandatu uspelo sestaviti vlado, ki je na oblasti obstala rekordno dolgo, se je moral posloviti. Številni so se ob njegovih zmagah čudili, kako mu je ob obtožbah koruptivnosti in precej nenavadnem političnem nastopu uspelo pritegniti toliko Italijanov. Očitno so v njem videli človeka, ki je iz nič postal najbogatejši človek Italije in bi ga želeli posnemati.

Prodi, ali Profesor, kot ga imenujejo nekateri, se je v palačo Chigi vrnil natančno deset let potem, ko je prvič postal italijanski premier. Njegova prva vlada je namreč prisegla 17. maja 1996.

Študenti s protesti dosegli svoje

Na ulicah francoskih mest so študenti več tednov protestirali proti predlogu delovne zakonodaje, ki je predvidevala uvedbo pogodbe o prvi zaposlitvi (CPE). Slednja bi omogočila delodajalcem, da zaposlene mlajše od 26-let v prvih dveh letih odpustijo brez obrazložitve oziroma brez poprejšnjega opozorila. Vlada je poudarjala, da bi zakon spodbudil delodajalce k novemu zaposlovanju, študentje pa, da bi zmanjšal varnost zaposlitve v deželi, kjer je med mladimi od 18 do 25 leta starosti več kot 20 odstotkov brezposelnih.

10. aprila je francoski predsednik Jacques Chirac umaknil sporni zakon, s čimer so študenti, ki so se jim na protestih pridružili tudi sindikati, zabeležili zmago v eni največjih političnih kriz v državi v zadnjih desetletjih.

Iran bogatil uran

Iran je aprila presenetil svet z novico, da je prvič uspešno izvedel proces bogatenja urana. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ob tem razglasil, da se je Iran pridružil klubu jedrskih držav in ponovil, da cilj njegove države ni razvoj jedrskega orožja.

Novica iz Teherana je okrepila pritisk zahodnih držav na islamsko republiko, ZDA pa so začele pozivati k sprejetju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov po 7. poglavju Ustanovne listine ZN, ki med drugim predvideva uporabo sile. 31. julija je VS SN sprejel resolucijo, s katero je od Irana zahteval, da do 31. avgusta preneha sporne jedrske dejavnosti, sicer mu grozijo gospodarske in diplomatske sankcije.

Iran je kljub zahtevi nadaljujeval z bogatenjem urana, zato je VS ZN 23. decembra sprejel resolucijo o sankcijah. V njej vsem državam nalaga, da preprečijo dobavo ali prodajo vseh surovin, opreme ali tehnologije, ki bi lahko prispevali k iranskemu jedrskemu in raketnemu programu, nalaga pa tudi zamrznitev premoženja podjetjem in posameznikom, povezanim s tema dvema programoma, ki so v prilogi tudi našteti.

Obsodili osumljenca za 11. september

Po štirih letih sojenja so v ZDA na dosmrtno ječo obsodili edinega obsojenca za teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001 Zacariasa Moussaouija. Tožilstvo je zahtevalo smrtno kazen, a ker ni bilo soglasja o tem, ali so bili dogodki posledica njegovih dejanj, je porota po sedmih dneh odločanja smrtno kazen zavrnila.

Nov zid na meji z Mehiko

Ameriški predsednik George Bush je 15. maja v okviru imigracijske reforme sprejel odločitev o napotitvi 6000 pripadnikov nacionalne garde na mejo med ZDA in Mehiko, ameriški senat pa je podprl gradnjo skoraj 600 kilometrov dolge ograje na meji z Mehiko. Senat je sicer zavrnil poskus odvzema možnosti nezakonitim priseljencem, da bi sčasoma pridobili ameriško državljanstvo, in potrdil odvzem te priložnosti za nezakonite priseljence, ki so kadarkoli v ZDA kršili zakon ali bili ujeti pri treh prekrških.

S temi ukrepi so želele ameriške oblasti zaščititi južno mejo in preprečiti vstop nezakonitim priseljencem v državo - teh je v ZDA okoli 11, 5 milijona, od tega več kot polovica iz Mehike.

V začetku meseca aprila so v 140 mestih v 39 zveznih državah potekale množične demonstracije, na katerih je latinskoameriška skupnost v ZDA protestirala proti predlogu zakona o nezakonitih priseljencih, ki bi pomenil njihovo kriminalizacijo, in zahtevali ureditev statusa. Prvega maja so pripravili bojkot z naslovom "Dan brez priseljencev", s katerim so želeli pokazati, da so predstavljajo pomemben del ameriške družbe. Nekatere tovarne so na ta dan ostale zaprte.

Neodvisnost Črne gore

Črnogorski volivci so se na referendumu o državnem statusu Črne gore 21. maja izrekli za neodvisnost državne skupnosti s Srbijo, v kateri so bili pod različnimi imeni skupaj od leta 1918. Za neodvisnost je glasovalo dobrih 230.700 ali 55,5 odstotka volilnih upravičencev. Referenduma se je udeležilo skupaj 86,49 odstotka oziroma dobrih 419.000 volilnih upravičencev.

Ena od šestih nekdanjih jugoslovanskih republik, ki ima med vsemi najdaljšo zgodovino državnosti - samostojna in mednarodno priznana država je bila že v letih 1878- 1918, je zadnja, ki se je po razpadu Socialistične Federativne republike Jugoslavije osamosvojila. Prve zahteve po samostojnosti sicer že segajo v začetek 90-ih let, ko so po predhodnih referendumih samostojnost razglasile druge republike (Slovenija, Hrvaška, BIH in Makedonija).

Ubili Al Zarkavija

V ameriškem letalskem napadu v iraški Bakubi, v katerem so sodelovale tudi iraške kopenske sile, je bil 7. junija ubit vodja teroristične mreže Al Kaida v Iraku, Jordanec Abu Musab al Zarkavi.

Severna Koreja vznemirila svet

Severna Koreja je 5. julija izstrelila sedem raket, šest manjšega in eno dolgega dosega tipa taepodong-2, in s tem izzvala ostre odzive mednarodne skupnosti in obsodbo številnih držav na čelu z ZDA in Japonsko.

Država ima domnevno več kot 800 balističnih raket, vključno z raketami dolgega dosega. Medcelinska raketa vrste taepodong 2 ima doseg med 5.000 in 6000 kilometri, kar teoretično pomeni, da bi lahko dosegla Aljasko, Havaje in dele zahodne ameriške obale.

Japonska je takoj uvedla niz sankcij proti režimu v Pjongjangu, ki vključujejo prepoved vstopa severnokorejskih državljanov na Japonsko ter plovbo severnokorejskih plovil v japonskih teritorialnih vodah, na njeno pobudo pa se je sešel tudi Varnostni svet ZN. 15. oktobra je sprejel resolucijo o sankcija, v kateri je od Severne Koreje zahteval ukinitev vseh programov, povezanih z orožjem za množično uničevanje in balističnimi izstrelki, ter pozval k uvedbi širokih gospodarskih, diplomatskih in finančnih sankcij.

Izraelska ofenziva na Libanon

Izraelska vojska je 12. julija vdrla v Libanon in tam sprožila obsežno kopensko in zračno ofenzivo, potem ko je skrajno libanonsko gibanje Hezbolah isti dan napadlo izraelsko patruljo na severu Izraela in zajelo dva vojaka, osem pa jih je ubilo.

Mednarodna skupnost si je prizadevala za ustavitev spopadov, a pri tem zaradi ameriške podpore Izraelu ni bila uspešna. Po poročanju nekaterih medijev je Izrael za omejene operacije v Libanonu dobil zeleno luč ZDA, ugrabitev dveh izraelskih vojakov pa je bila zgolj izgovor za dokončni obračun s Hezbolahom. Varnostni svet ZN zaradi blokade ZDA, ki so krivdo za izbruh krize valile na Sirijo in Iran, dolgo ni sprejel nobene odločitve o krizi v Libanonu, Evropska unija pa s svojimi pozivi in posredovanjem visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane ni dosegla nič. V tem primeru se je znova izkazalo, da mednarodna skupnost takšnih kriz ni sposobna reševati sama brez ZDA.

Resolucijo, ki je pozvala k popolni prekinitvi sovražnosti med Izrelom in skrajnim libanonskim gibanjem Hezbolah, je VS ZN, potem ko je prišlo do kompromisa med Francijo in ZDA, sprejel šele 11. avgusta. Hezbolah je moral nemudoma ustaviti vse napade, Izrael pa vse "ofenzivne" vojaške operacije. Resolucija je poleg tega predvidevala umik tako izraelskih vojakov kot tudi pripadnikov Hezbolaha z juga Libanona ter namestitev občutno okrepljene 15.000-članske misije ZN UNIFIL in 15.000 libanonskih vojakov, ki naj bi na območju zagotovili nadzor libanonske vlade. Prekinitev ognja med Izraelom in skrajnih gibanjem Hezbolah je začelo veljati 14. avgusta.

Vojna je v enem mesecu zahtevala več kot tisoč življenj, med njimi je bila tretjina otrok. Četrtina prebivalstva je morala zbežati iz svojih domov na jugu Libanona, izvršila pa se je tudi največja evakuacija po drugi svetovni vojni - državo je v nekaj dneh zapustilo več kot 50.000 tujcev, največ po morju. Veliko ogorčenje sveta je izzvalo izraelsko bombardiranje vasi Kana 30. julija, v katerem je bilo ubitih več kot 50 civilistov, od tega dobra polovica otrok.

Ubili Basajeva

Pripadniki ruskih posebnih enot so 10. julija v vasi Jekaževo na jugu ruske republike Ingušetije ubili enega najvidnejših voditeljev čečenskih upornikov Šamila Basajeva, ki je bil odgovoren za vrsto najhujših terorističnih napadov čečenskih upornikov, med drugim tudi za dramo s talci v severnoosetijskem Beslanu septembra 2004. Likvidacijo enega najbolj iskanih mož v ruski zgodovini so najprej pozdravili ruski predsednik Vladimir Putin in proruske oblasti v Čečeniji, tem pa so sledili še Evropska unija in Bela hiša. Glavni ideolog čečenskih upornikov Movladij Udugov je v odzivu dejal, da se bo sveta vojna proti Rusiji nadaljevala.

Bush priznal obstoj tajnih zaporov

Ameriški predsednik George Bush je 6. septembra prvič priznal obstoj skrivnih zaporov ameriške obveščevalne agencije CIA po svetu, ki so bili doslej vir številnih trenj med Washingtonom in nekaterimi evropskimi zavezniki. Obenem je poslal v kongres predlog zakona za ustanovitev posebnih vojaških sodišč ali komisij, ki bodo sodila terorističnim osumljencem v taborišču Guantanamu, ter zatrdil, da so tajne zapore CIA za zdaj izpraznili in vseh 14 osumljencev prepeljali v Guantanamo.

V Evropi so se na Busheve besede glasno odzvali. V Svetu Evrope so menili, da je Bushevo priznanje potrdilo trditve njihovega poročevalca Dicka Martyja, ki je o tem opravil preiskavo, ter da je nujno, da se tovrstne kršitve človekovih pravic v prihodnje preprečijo.

Protesti na Madžarskem

Na Madžarskem so po priznanju premierja Ferenca Gyurcsanyja, da je vlada volivcem pred spomladanskimi volitvami lagala o gospodarskem stanju v državi, v noči na 19. september izbruhnili množični protesti opozicije.

Protestniki so med drugim zavzeli poslopje madžarske javne televizije (MTV) in za 80 minut prekinili oddajanje, prišlo pa je tudi do požara. Ranjenih je bilo več kot 100 ljudi, več deset so jih aretirali. Nasilno je bilo tudi v noči na 20. september, nato pa so se protesti počasi umirili.

Povod za nezadovoljstvo je bila objava posnetka na madžarskem radiu, na katerem je bila izjava premierja, ki je na sestanku svoje socialistične stranke maja dejal, da je vlada v zadnjem letu in pol 'lagala' in 'delala neumnosti'.

Kljub zahtevam po odstopu se je Gyurcsany odločil, da bo na svojem položaju vztrajal in napovedal, da namerava izpeljati napovedane gospodarske reforme. Protesti v Budimpešti so bili najhujši po padcu komunizma leta 1989.

Preprečili teroristični napad

Britanski obveščevalci so 10. avgusta razkrinkali teroristično mrežo, ki je skušala izvesti napad na letalih. Po ugotovitvah preiskovalcev so želeli napadalci letala strmoglaviti s pomočjo tekočega eksploziva, ki bi ga na letala pretihotapili v steklenicah z napitki, detonirali pa bi ga s pomočjo običajnih elektronskih naprav. V posamezni ekipi na letalu naj bi bili okoli trije napadalci, po domnevah preiskovalcev pa naj bi zarotniki skupno skušali razstreliti okoli deset letal v enem samem usklajenem napadu.

Oblasti so po razkritju načrtov takoj poostrile varnostne ukrepe na britanskih letališčih in povišale stopnjo ogroženosti pred terorističnimi napadi. Na letališčih in v prometu je zavladal kaos z zamudami in odpovedmi letov, saj so pregledi potnikov postali bolj intenzivni, uveljavili pa so tudi nova pravila, kaj in kako lahko potniki s seboj nesejo v osebni prtljagi.

Uspeli pobeg Natashe Kampush

Avstrijka Natascha Kampusch je 23. avgusta po osmih letih uspela pobegniti svojemu ugrabitelju, 44-letnemu Wolfgangu Priklopilu. Ta je devet ur po njenem begu storil samomor.

V prvi izjavi za medije je 18-letnica povedala, da je ves čas ugrabitve "mislila le na beg" in se "zakaj se je med milijoni ljudi to zgodilo prav njej". "Vedno sem si mislila: Zagotovo nisem prišla na ta svet zato, da bi bila lahko zaklenjena in moje življenje popolnoma uničeno," je za dejala. "Počutila sem se kot ubog piščanec v kokošnjaku. Na televiziji ste videli, kako majhna je bila moja celica - to je bil kraj obupa."

Ugrabitelj je svojo žrtev - deklica je izginila na poti v šolo - celih osem let zadrževal v prostoru, velikem tri krat štiri metre. Bila je povsem izolirana od zunanjega sveta; občasno je lahko le brala in gledala televizijo.

Presenečenje na avstrijskih volitvah

Na parlamentarnih volitvah v Avstriji 1. oktobra so zmagali opozicijski socialdemokrati (SPOe), kar je bilo precej presenetljivo, glede na to, da so javnomnenjske raziskave pred volitvami napovedovale zmago vladajoči ljudski stranki (OeVP). Za presenečenje je poskrbelo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZOe) Jörga Haiderja, ki se je v nasprotju s pričakovanju po začasnih izdih s 4,2 odstotka glasov uspelo prebiti v parlament.

Ban Ki Moon nasledil Anana

Generalna skupščina Združenih narodov je 13. oktobra potrdila južnokorejskega zunanjega ministra Ban Ki Moona za novega generalnega sekretarja Združenih narodov. Sedanjega generalnega sekretarja Kofija Annana bo Ban Ki Moon na položaju nasledil 1. januarja 2007.

Nagrada za boj proti revščini

Nobelovo nagrado za mir je "za svoja prizadevanja za ustvarjanje gospodarskega in socialnega razvoja od spodaj" prejel ustanovitelj banke Grameen Muhammad Yunus iz Bangladeša. Banka Grameen, ki je bila ustanovljena leta 1976, nudi posojila revnim državljanom brez kakršnekoli finančne varnosti.

Zmaga demokratov in slovo Rumsfelda

Volitve v ameriški kongres 7. novembra so prinesle preobrat v razmerju moči med republikanci in demokrati, saj so slednji prevzeli večino v obeh domovih kongresa in tako končali dvanajstletno delo v opoziciji. Predstavniškemu domu v novem mandatu prvič v zgodovini predseduje ženska, Nancy Pelosi.

Prva žrtev republikanskega poraza na volitvah je bil obrambni sekretar Donald Rumsfeld. Rumsfeldov odhod iz Pentagona je odmeval po vsem svetu. Pozdravili so ga tako republikanci kot demokrati, pa tudi v Iraku. Bush je za Rumsfeldovega naslednika imenoval nekdanjega direktorja ameriške obveščevalne službe CIA Roberta Gatesa.

Husein obsojen na smrt in usmrčen

Iraško posebno sodišče v Bagdadu je nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina 5. novemba spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti v pokolu 148 šiitov v Dudžailu leta 1982 in mu izreklo smrtno kazen z obešenjem. Ob izreku sodbe je Husein, vidno pretresen in s koranom v rokah, zaklical: "Naj živi Irak. Naj živijo Iračani. Bog je večji kot okupator."

Iraški premier Nuri al Maliki je obsodbo pozdravil kot "konec temačnega obdobja", razveselila sta se je tudi London in Washington, medtem ko so jo organizacije za zaščito človekovih pravic ostro kritizirale. EU pa je pozvala Bagdad, naj smrtne kazni ne izvrši.

Sadama Huseina so z obešanjem usmrtili v Bagdadu 30. decembra zgodaj zjutraj. Strmoglavljeni iraški predsednik po navedbah prič ob usmrtitvi ni dovolil, da bi mu nadeli kapuco, njegova zadnje besede pa so bile "Bog je velik".

Sodišče je spoznalo za krivega tudi nekdanjega iraškega podpredsednika Tahija Jasina Ramadana in prisodilo dosmrtno ječo. Nekdanji vodja Huseinovega revolucionarnega sodišča Avad Ahmed al Bandar in Sadamov polbrat ter vodja tajne službe Barazan Ibrahim al Tikriti sta bila obsojena na smrtno kazen. Trem pripadnikom nekdanje iraške vladajoče stranke Baas je sodišče prisodilo 15 let zapora, Mohameda Azavija Alija pa je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.

Papež molil v Mošeji

Papež Benedikt XVI. je novembra obiskal Turčijo ter ponudil muslimanom in pravoslavni cerkvi roko sprave. V Turčijo je prišel dobra dva meseca po spornem govoru na univerzi v nemškem Regensburgu, ko je citiral bizantinskega cesarja Manuela II. iz 14. stoletja, ki je preroka Mohameda in islam uvrstil med religije nasilja.

Kot drugi papež v zgodovini je 30. novembra obiskal mošejo - Modro mošejo v Carigradu, kjer je obrnjen proti Meki in v tipično muslimanski molitveni gesti molil s carigrajskim muftijem Mustafo Cagricijem. Z vodjo državnega urada za verske zadeve Alijem Bardakoglujem se je zavzel za "pristen dialog med kristjani in muslimani" ter na srečanju z državnim vrhom v Ankari prvič javno podprl članstvo Turčije v EU.

Zastrupitev ruskega vohuna

Nekdanji ruski vohun Aleksander Litvinenko je 23. novembra umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210.

Litvinenko je v pismu nekaj dni pred smrtjo odgovornost za zastrupitev pripisal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Slednji to zanika, vendar pa se v luči zadnjih političnih umorov, zlasti novinarke Ane Politkovske, vse bolj povečuje pritisk nanj. Po drugi strani pa se krepijo mnenja, da za temi umori stoji nekdo drug, ki želi škoditi Kremlju.

V Venezueli slavil Chavez

Na predsedniških volitvah v Venezueli 3. decembra je slavil kontroverzni levičarski predsednik Hugo Chavez. Zapriseženi nasprotnik ZDA in velik prijatelj kubanskega predsednika Fidela Castra je razglasil "zmago revolucije" ter obljubil, da ne bo Venezuela nikoli "ameriška kolonija".

Med prvimi, ki je Chavezu čestital za zmago, je bil kubanski voditelj Castro, kateremu je Chavez še pred samimi volitvami tudi posvetil svojo zmago. To je bila prva Castrova izjava po slovesnostih, s katerimi so na Kubi obeležili njegov 80. rojstni dan, ki se ga Castro zaradi slabega zdravstvenega stanja ni mogel udeležiti.

Šibko zdravje Fidela Castra

Kubanski predsednik Fidel Castro je konec julija prestal nujno operacijo črevesja in se od takrat ni več pokazal v javnosti. Oblast na Kubi je začasno prevzel njegov brat Raul, Castra pa so Kubanci nazadnje lahko videli na videoposnetku 28. oktobra. Odkar je zbolel, se v javnosti prikazujejo le njegove cenzurirane fotografije in videoposnetki, mekateri pa namigujejo, da je njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da si najverjetneje ne bo več opomogel.

Castrov pohod na oblast se je začel decembra 1956 , ko se je s soborci vrnil iz Mehike, kamor se je zatekel po neuspelih začetkih revolucije leta 1953. Za strmoglavljenje skorumpiranega režima Fulgencia Batiste se je boril dobri dve leti, v Havano pa mu je uspelo vkorakati 1. januarja 1959. Zatem se je začela velika doba Fidela Castra in komunistične Kube. Po eni strani se je začel razvoj neodvisne Kube in enakopravnosti prebivalstva, ki šteje okoli 11,5 milijona, po drugi strani pa se je začelo tudi gospodarsko zaostajanje tega karibskega otoka.

Umrl čilski diktator

Nekdanji diktator Augusto Pinochet, ki je Čilu vladal z železno roko od 1973 do 1990, je 10. decembra umrl zaradi težav s srcem. Za nekdanjega diktatorja, ki je zadnja leta imel pogoste zdravstvene težave, niso pripravili državniškega pogreba, pač pa so ga v prestolnici Santiago de Chile pokopali z vojaškimi častmi.

Pinocet se je leta 1973 z državni udarom povzpel na oblasti in 17 let vodil enega najtrših vojaških režimov v Latinski Ameriki. Njegovo ime so zaradi množičnih pobojev političnih nasprotnikov, nasilnega zatiranja protestov in izgnanstva na tisoče Čilencev povezovali z najbolj črnimi dnevi Čila.