Le nekaj mesecev po praznovanju 26-letnice svojega pontifikata je 2. aprila umrl papež Janez Pavel II., ki je Cerkev vodil od oktobra 1978. Milijoni so več dni molili in se poslavljali od ene najbolj markantnih osebnosti 20. stoletja, ki se je bomo spominjali po rušenju železne zavese, prek stotih obiskov po celem svetu, opravičilu za zgodovinske grehe cerkve, pa tudi vztrajanju pri prepovedi splava in kontracepcije. Njegovo umiranje in zadnja pot se je zgodila tako rekoč pred očmi kamere, bila je pravi spektakel, primeren času, ki ga je slovenski novinar in komentator Jurij Gustinčič strnil v besede: “Jezus je umrl za ljudi. Woytila je umrl pred ljudmi.”
Katoliška cerkev je dobila novega vrhovnega poglavarja. Kardinali elektorji so na konklavu za zaprtimi vrati Sikstinske kapele po štirih krogih glasovanja za papeža izvolili nemškega kardinala Josepha Ratzingerja, do tedaj prefekta kongregacije za nauk vere. Več -->
Gotovina za zapahi
Aretacija najbolj iskanega hrvaškega ubežnika, upokojenega generala Anteja Gotovine, na jugu španskih Kanarskih otokov je bil za haaško sodišče več kot dogodek leta, saj je tiralica za nekdanjim vojakom tujske legije razpisana že štiri leta. Gotovina se ne počuti krivega dejanj, ki mu jih očita obtožnica, sojenje, ki naj bi se začelo jeseni 2006, pa bo najverjetneje čakal v priporu v Scheveningenu.
Zajetje generala je hrvaška javnost sprejela zelo čustveno, kar so pokazali na shodih podpore Gotovini, medtem ko so politiki ob aretaciji Haagu in svetu odvrnili le: »Vidite nismo lagali, Gotovine ni bilo na Hrvaškem!« Hrvaška si je povrnila mednarodni ugled, haaška tožilka Carla del Ponte pa je potrdila učinkovitost haaškega sodišča za mednarodne zločine na področju nekdanje Jugoslavije in utemeljila svoje pozitivno mnenje Hrvaški glede pogajanj o vstopu v Evropsko unijo. Na listi najbolj iskanih domnevnih zločincev pa še naprej ostajata bosanska Srba, nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji poveljnik vojske Republike srbske Ratko Mladić.
V Bosni in Hercegovini so letos obeležili deseto obletnico tragedije v Srebrenici, najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni, ko so bosanski Srbi pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića ubili okoli 8000 bosanskih Muslimanov. Minilo je tudi natanko deset let od podpisa Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH. EU je letos prižgala zeleno luč BiH za začetek pogajanj o sporazumu in pridruževanju. Enako velja za Srbijo in Črno goro. Makedonija pa je konec leta le dobila status kandidatke za članstvo v EU.
V Londonu udarili ‘domači’ teroristi
Teroristična pošast je tudi letos večkrat udarila s svojim uničujočim repom. Začelo se je z Londonom 7. julija, ko so se na treh vlakih podzemne železnice in mestnem avtobusu skoraj istočasno razstrelili štirje samomorilski napadalci, pri čemer je bilo ubitih 56 ljudi. Slednji so v britanski prestolnici, sicer enemu od varnostno najbolj nadzorovanih mest na svetu, le 14 dni kasneje, 21. julija, poskušali udariti še enkrat. Tehnična napaka pri sestavi eksploziva, ki se ni aktiviral, je preprečila novo tragedijo. Več kot očitno je bilo, da so se teroristi poslužili nove taktike ustrahovanja – udariti na istem mestu večkrat zapored, posebnost londonskih napadov pa je bila tudi ta, da so samomorilski napadalci zrasli na britanskih tleh.
Le dva dni zatem je počilo še v egiptovskem letovišču Šarm el Šejku. V več silovitih eksplozijah, ki so jih izvedli štirje napadalci, je bilo ubitih 68 ljudi, med njimi več turistov. Za oba napada je odgovornost prevzela Al Kaida oziroma njena lokalna podružnica.
Po krvavem julju je do večjega napada prišlo še 1. oktobra na indonezijskem otoku Bali, ki je bil že večkrat tarča terorističnih napadalcev. Slab mesec kasneje je eksplodiralo še v jordanski prestolnici, kjer so napadli tri luksuzne hotele. Napad je bil delo skrajneža al Zarkavija, ki je udaril po svoji domovini, ker uradni Aman, ki ima tesne odnose z ZDA, je sklenil mirovni sporazum s sosednjim Izraelom in ker ne nasprotuje vojni v Iraku. Padla je zadnja oaza miru, ki jo obkrožajo nemirni Libanon, Sirija, Savdska Arabija, Iran in Irak.
Nemiri v pariških predmestjih
V revnih francoskih predmestjih je novembra divjalo nočno urbano nasilje, ki ga je sprožila smrt dveh mladostnikov na begu pred policijo. V predmestjih Pariza, pa tudi v drugih mestih po vsej državi, je zagorelo več tisoč avtomobilov, izgredniki so napadali tudi javna poslopja.
Vojna razžaljenih in na rob potisnjenih mladostnikov v getiziranih predmestjih se je končala, potem ko so francoske oblasti večkrat neuspešno objavile “boj proti nasilju” in pooblastile lokalne predstavnike, da uvedejo policijsko uro ter napovedale vrsto gospodarskih ukrepov v prid zapostavljenim predmestjem. Strah, da bi se požari lahko ponovili ali razširili po sosednjih državah, je ostal in zadeva priseljeniško politiko ne le Francije, katere model integracije se je izkazal kot neuspešen in potreben prevetritve, temveč celotne unije.
Umik Izraelcev iz Gaze
Leto je bilo za Bližnji vzhod prelomno, saj je Izrael po skoraj 40 letih zapustil območje Gaze. Z napetostjo pričakovani umik judovskih naseljencev iz 21 naselbin v Gazi in štirih na Zahodnem bregu ter posledični umik vojske se je začel sredi avgusta in je septembra sklenil z uspešnim omejevanjem upora naseljencev in njihovih podpornikov. Umik iz Gaze je palestinski strani prinesel delno zadovoljstvo, ni pa rešil vseh težav Palestincev. Gaza je obubožano območje, ki ga pestijo visoka stopnja brezposelnosti, omejitev gibanja in nasilje na ulicah njene meje pa je tudi po umiku nadziral Izrael. Za Palestnice ostaja boleče tudi vprašanje Zahodnega Brega, kjer Izrael končuje gradnjo varnostnega zidu in obljublja nadaljnje judovsko naseljevanje.
Predvsem zaradi smrti palestinskega voditelja Jaserja Arafata, s katerim Izrael ni želel imeti nobenega opravka, sta sprti strani obnovili stike. Na prvem vrhu po Camp Davidu leta 2000 sta izraelski premier Ariel Šaron in palestinski predsednik Mahmud Abas v egiptovskem Šarm el Šejku februarja 2005 celo dosegla dogovor o prekinitvi ognja. K njej so glavne palestinske skupine načelno pristopile, a napadov niso povsem ustavile.
Trajne rešitve bližnjevzhodnega vprašanja kljub nekaterim pozitivnim premikom še ni na vidiku. Časovni načrt za mir na Bližnjem vzhodu, ki je predvideval ustanovitev neodvisne palestinske države do konca leta 2005, je ostal mrtva črka na papirju.
Libanon zapustile sirske sile
Libanon pa so letos po skoraj treh desetletjih le zapustile sirske vojaške enote. Na prvih parlamentarnih volitvah brez Sirijcev v državi je pričakovano zmagala protisirska koalicija.
V Iranu nastopil konzervativni Ahmadinedžad
V Iranu so za predsednika izvolili skrajno konservativnega Mahmuda Ahmadinedžada, ki je na tem mestu nasledil reformista Mohameda Hatamija. Malo po njegovi izvolitvi se je zaostrilo z vprašanjem jedrskega oboroževanja Irana. Proti koncu leta pa je Ahmadinedžad razburil svetovno javnost z izjavami, da je holokavst nad Židi izmišljotina, ki si jo je izmislila Evropa, da bi na Bližnjem vzhodu na račun Palestincev ustanovila judovsko državo. Ob tem je pozval »k izbrisu Izraela z zemljevida«.
Konca vojne v Iraku ni na vidiku
Iračani so v začetku leta izvolili 275-člansko narodno skupščino, v kateri so, ob bojkotu volitev, večino dobili šiiti iz Združene iraške zveze in kurdska koalicija. V skladu s tem je aprila predsednik postal Kurd Džalal Talabani, premier pa šiit Ibrahim al Džafari. Kljub zapletom je posebnemu odboru uspelo pripraviti tudi osnutek nove iraške ustave, ki so jo Iračani 15. oktobra na referendumu s precejšnjo večino tudi potrdili. Parlament s polnim mandatom so volili 15. decembra.
Ob teh obetavnih korakih pa je v državi z nezmanjšano močjo dnevno divjalo nasilje. Število smrtnih žrtev med civilisti od začetka operacij ameriških in koalicijskih sil marca 2003 po ocenah znaša med 26.000 in 30.000. Nasilje ni prizanašalo ne iraškim ne tujim vojakom, predvsem ameriškim, kar je v ZDA poleti sprožilo protivladne proteste pod vodstvom matere padlega ameriškega vojaka.
Številna življenja so terjali samomorilski napadi, za katerimi naj bi stali sunitski privrženci strmoglavljenega iraškega diktatorja Sadama Huseina in člani iraškega krila Al Kaide pod vodstvom Jordanca Abuja Musaba al Zarkavija.
Vrstile so se ugrabitve, predvsem diplomatov in tujih novinarjev. Najbolj odmevna je bila ugrabitev italijanske novinarke Giuliane Sgrena 4. februarja, in sicer zaradi dogodkov po njeni izpustitvi. Na njeno vozilo so namreč po izpustitvi streljali ameriški vojaki in ubili italijanskega tajnega agenta.
Veliko pozornosti je pritegnil začetek procesa proti Sadamu Huseinu pred posebnim iraškim sodiščem 19. oktobra. Huseinu in sedmim sodelavcem za zdaj sodijo le za pokol v šiitski vasi Dudžail leta 1982. Strmoglavljeni diktator, ki mu grozi smrtna kazen, se je izrekel za nedolžnega.
EU ima težave sama s sabo
Evropsko unijo je letos zaznamovalo kar nekaj notranjih trenj. Najbolj se je zapletlo pri (ne)podpori ustavne pogodbe, ki naj bi kot osnovni dokument urejala ureditev EU. Potem ko so jo po dolgih pogajanjih in usklajevanjih politiki sprejeli in je dokument ratificirala skoraj polovica članic, so jo Francozi in Nizozemci na referendumu zavrnili.
Luksemburgu, ki je v prvi polovici predsedoval Uniji ni uspelo sprejeti finančne perspektive za obdobje 2007-2013. Z julijem je vodenje EU prevzela Velika Britanija, ki je sredi decembra, tako rekoč zadnjo minuto le uskladila želje in zahteve članic. V veselje francoskim kmetom, ki bodo iz evropskega proračuna še naprej prejemali velike subvencije in bridkost Britancev, ki bodo ob odpovedi rabata sedaj v evropsko blagajno plačevali skoraj enkrat več kot poprej.
Zaradi poplave tekstilnih izdelkov s Kitajske so se oglasili evropski tekstilni proizvajalci, ki zaradi selitve proizvodnje na cenejši Vzhod postopno propadajo. Že lani so izposlovali uvedbo kvot na uvoz tekstilnih izdelkov, odnosi med EU in Pekingom pa so se zaostrili v poletnih meseci, ko je uvoz iz Kitajske že dosegel letno omejtev. Razmere so se umirile po dogovoru o prerazporeditvi kvot.
V ZN vse po starem
Združeni narodi (ZN) so v letu 2005 praznovali 60. obletnico. Na priložnostnem vrhunskem srečanju naj bi potrdili sveženj korenitih reform, a se je zapletlo pri interesih posameznih držav, zato so morali dokument okrniti na raven, ki pomeni le manjše spremembe delovanju organizacije. ZN je sicer pretresla tudi preiskava poneverb in korupcije v okviru humanitarnega programa za Irak Nafta za hrano.
60. let od druge svetovne vojne
Vsa Evropa je letos praznovala 60. obletnico druge svetovne vojne, v kateri je življenje izgubilo okoli 50 milijonov ljudi. Slovesnosti so potekale na vseh koncih sveta, kjer so se preživeli spominjali grozot, politiki pa tradicionalno obljubljali, da se kaj takšnega ne sme več zgoditi.
Nemčijo vodi ženska
Med parlamentarnimi volitvami, ki so potekale po svetu, je največ presenečenja prinesel izid nemških volitev, ki so na čelo države prvič postavile žensko. Predsednica Krščansko demokratske unije Angela Merkel je porazila dolgoletnega kanclerja Gerharda Schröderja in tako postala prva kanclerka v Nemčiji.
Volitve v Veliki Britaniji niso prinesle sprememb. Premier Tony Blair s svojimi laburisti ostaja na oblasti.
V ZDA pa je podpora predsedniku Georgeu Bushu začela padati. Ne le zaradi zunanje politike ZDA, temveč zaradi napak v notranji politiki. Med drugim zaradi slabih ukrepov v primeru naravnih katastrof, ki so letos prizadele državo.
Naravne katastrofe
Konec leta 2004 je ena najhujših naravnih katastrof prizadela jugovzhodno Azijo. V silovitem potresu z močjo kar 9,3 stopnje po Richterjevi lestvici in cunamijih je v 13. državah umrlo več kot 230.000 ljudi. Najhuje je bilo v Indoneziji, na Tajskem, Šrilanki in v Indiji, potresni sunek in popotresni valovi pa so pripotovali celo do Afrike. Posledice tragedije – uničena naselja, mesta, številne sirote – odpravljajo še danes.
Tudi letos se je Zemlja tresla. Najhuje je bilo v začetku oktobra, ko je v potresu v Kašmirju umrlo okoli 87.000 ljudi, okoli dva milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Največ žrtev je bilo v Pakistanu in Indiji. Tla pa so se tresla tudi v Iranu, na indonezijskem otoku Sumatra ter drugod.
Leto 2005 pa je postavilo enega novih rekordov v številu zelo močnih orkanov, ki so prizadeli ZDA in Srednjo Ameriko – bilo jih je 24, ter tajfunov, ki so pustošili po Aziji. Največ smrtnih žrtev je terjal orkan Stan, ki je v Srednji Ameriki terjal kar 2000 življenj. Najbolj odmeven pa je bil orkan Katrina, ki je opustošil New Orleans ter zamajal celo podporo ameriške vlade. Zaradi prepočasnega in neprimernega ukrepanja je namreč podpora predsedniku Bushu padla.
Letalske nesreče
Leto 2005 bomo pomnili tudi po velikem številu letalskih nesreč. Najhujši mesec je bil avgust, ko je v šestih letalskih nesrečah umrlo več kot 500 ljudi.
Hude pa so bile tudi železniške nesreče. Največ ljudi je umrlo v Pakistanu, najbolj pa je svet presenetila nesreča hitrega vlaka na Japonskem, ko je pri mestu Osaka hitri vlak iztiril in se zaletel v stanovanjsko hišo. Japonski vlaki so svetovno znani po veliki hitrosti in varnosti, saj so tam nesreče zelo redek pojav.
V vesolje kot turisti
Po tragični nesreči raketoplana Columbia, so letos v vesolje poslali reketoplan Discovery, ki se je po uspešno opravljeni nalogi varno vrnil na trda tla. Poleg astronavtov pa je v vesolje odpotoval že tretji turisti. 60-letni ameriški milijonar je za pot porabil okoli 20 milijonov dolarjev, koliko pa bo plačal četrti turist 34-letni Japonec pa še ni znano. V vesolje se bo odpravil naslednje leto.
