Število okuženih z virusom nove gripe se je v Avstraliji v samo enem tednu za štirikrat zvišalo. Trenutno jih je že 1200, kar je največ primerov zunaj Severne Amerike. Pred komaj mesecem dni jih je bilo le nekaj.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato resno razmišlja o tem, da bi prvič v štiridesetih letih razglasila pandemijo.
Po podatkih, ki so jih v ponedeljek objavili na svoji spletni strani, je doslej umrlo 139 ljudi, zbolelo jih je 25.288. Največ žrtev je bolezen zahtevala v Mehiki, kjer je tudi izbruhnila, medtem ko je največ obolelih v Združenih državah. Tam so v treh dneh odkrili 2163 novih primerov in novi gripi pripisali deset smrti. Velik porast obolelih je bilo tudi v Kanadi.
V Evropi ostaja najbolj prizadeta Velika Britanija s 557 obolelimi. Od petka se je njihovo število povečalo za 129. Skrb vzbujajoče je stanje v Nemčiji, kjer se je v tem času število primerov s 43 povečalo na 63. O velikem porastu poročajo tudi iz naše zahodne sosede Italije – z 38 na 50. V Avstriji so potrdili tri nove primere, skupaj jih je pet, Madžarska ostaja pri treh obolelih, na Hrvaškem pa doslej za novo gripo ni zbolel nihče.
Proti koncu leta vse huje
Najhujši porast obolelih pričakujejo jeseni in pozimi. "Virus nove gripe ima namreč elemente navadne gripe, ki jo srečujemo v naši državi in Evropi vsako zimo, ima določene elemente ptičje gripe in ima določene elemente svinjske gripe. Vsemu temu smo rekli nova gripa in ta virus ima veliko večjo možnost širitve in prehoda s človeka na človeka v hladnem, v zimskem obdobju," je pojasnil minister za zdravje Borut Miklavčič.
Severna polobla se tako sedaj pripravlja in zbira izkušnje, da bi čim bolje zaščitila prebivalce. Po zagotovilih farmacevtske industrije naj bi bilo cepivo pripravljeno septembra, vendar pa so manjše države tu v neenakovrednem položaju. Prednost naj bi namreč imele večje, ki že sklepajo pogodbe z izdelovalci zdravil.
Huda pandemija bi zaustavila gospodarstvo
Pandemija gripe svet prizadene na vsakih 30–40 let. Virus se širi hitro, povzroča hude bolezni, v nekaj tednih je okuženih na stotisoče ljudi. Tako je bilo tudi leta 1918, ko je izbruhnila najhujša epidemija gripe v novejši zgodovini. V kratkih 18 mesecih je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi, gripa pa je pokosila cela naselja. A to je bil še čas pred antibiotiki, ko je že majhna okužba lahko povzročila smrt.
Danes je seveda popolnoma drugače, bi pa imela takšna pandemija velike posledice za gospodarstvo. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da bi po najhujšem scenariju zaradi gripe doma ostalo 40 odstotkov delovne sile, ali zaradi bolezni ali zaradi nege obolelega za gripo ali pa preprosto, da bi se izognili stikom z drugimi ljudmi. To bi pripeljalo do pomanjkanja osnovnih surovin in celo do izpadov elektrike. Ob tako hudi pandemiji bi še vedno lahko umrlo milijone ljudi, predvsem iz najrevnejših držav, upočasnila bi se svetovna trgovina, številne ekonomije držav pa bi se sesule.
Zadnji pandemiji smo bili priča leta 1968. Za gripo H3N2 je po nekaterih ocenah umrlo milijon ljudi. Če bi se takšen virus razširil danes, strokovnjaki napovedujejo, da ne bi imel tako uničujočega vpliva, saj imamo ustrezna cepiva, ki pred 40 leti še niso bila na voljo. A tudi s cepivi in boljšim znanjem že poznane sezonske oblike gripe na leto zahtevajo življenja od 250.000 do 500.000 ljudi.
Srednje huda pandemija bi povzročila zastoj v trgovini in nazadovanje v turizmu, pomanjkanje cepiva in antibiotikov, pa tudi preobremenjenost bolnišnic po svetu.
Priporočila za potnike, ki odhajajo v tujino.
Priporočila za potnike, ki so se vrnili iz tujine.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.