Tujina

Švedski zapor za Plavšićevo

Haag/Stockholm, 27. 06. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšić, ki je bila februarja pred haaškim sodiščema obsojena na enajst let zapora za zločine proti človečnosti med vojno v BiH, so iz pripora v Haagu prepeljali na Švedsko, kjer bo prestajala kazen.

72-letna Plavšićeva je bila prva visoka srbska predstavnica, ki je priznala krivdo za etnično čiščenje bosanskih Muslimanov in Hrvatov. Državo, kjer bo Plavšićeva prestajala kazen, je izbralo sodišče.

Biljana Plavšić na predvolilni kampanji v Banjaluki leta 1997 (Foto: Reuters)
Biljana Plavšić na predvolilni kampanji v Banjaluki leta 1997 (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Plavšićeva, ki je bila predsednica Republike srbske med letoma 1996 in 1998, je pred haaškim sodiščem 17. decembra lani priznala krivdo za zločine proti človečnosti nad bosanskimi Muslimani in Hrvati med vojno v BiH.

Tožilstvo haaškega sodišča je v procesu proti Plavšićevi zahtevalo od 15 do 25 let zaporne kazni, brez priznanja krivde pa bi za Plavšićevo sicer zahtevalo dosmrtno ječo.

V nastopu pred sodiščem je Plavšićeva dejala, da je bilo na tisoče Muslimanov in Hrvatov žrtev organizirane in sistematične politike vodstva Republike srbske, katerega članica je bila tudi sama, da se jih odstrani z ozemlja, ki so ga Srbi imeli za svojega. Kot je povedala, je takrat sama sebe z lahkoto prepričala, da je šlo pri tem za vprašanje obstoja in samoobrambe Srbov, da se ne bi ponovilo njihovo trpljenje iz druge svetovne vojne, vendar pa njeno takratno prepričanje ničesar ne opravičuje. Priznala je, da so jo med vojno v BiH obveščali o okrutnem in nečloveškem ravnanju Srbov. V prepričanju, da gre za boj za preživetje, pa se s temi informacijami ni ukvarjala. Odgovornost za to je po besedah Plavšićeve le njena stvar.

Zaslišanje Rajića pred sodiščem

Nekdanji poveljnik Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) Ivica Rajić, ki ga haaško sodišče bremeni za vojne zločine v BiH leta 1993, se je v prvem nastopu pred haaškim sodiščem izrekel za nedolžnega. "Spoštovani sodnik, ne počutim se krivega," je dejal Rajić, ki je kot poveljnik druge operativne skupine HVO iz Kiseljaka v BiH obtožen za pokol najmanj 16 muslimanskih civilistov v bosanski vasi Stupni Dol oktobra 1993.

Ivica Rajić je v Amsterdam pripotoval v spremstvu hrvaških kriminalistov (Foto: Reuters)
Ivica Rajić je v Amsterdam pripotoval v spremstvu hrvaških kriminalistov (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Haaško tožilstvo je obtožnico proti Rajiću vložilo oktobra 1995, nekdanji poveljnik HVO pa se je pred oblastmi pod drugim imenom uspešno skrival do aprila letos, ko so ga prijeli v Splitu in ga nato odpeljali v zapor v Zagrebu. Tamkajšnje sodišče je 30. aprila odobrilo njegovo izročitev haaškemu sodišču, to odločitev pa je 9. junija potrdilo še hrvaško vrhovno sodišče. Rajića so hrvaške oblasti nato Haagu izročile minuli torek.

Veselin Šljivančanin odhaja v Haag

Beograjsko okrožno sodišče pa je danes ugotovilo, da so podani vsi pogoji za izročitev častnika nekdanje JLA Veselina Šljivančanina haaškemu sodišču. Sodišče je ta sklep že poslalo ministrstvu SČG za človekove in manjšinske pravice, minister Rasim Ljajić pa naj bi odločbo o izročitvi Šljivančanina podpisal še danes ali pa najkasneje v soboto. Ljajić je sicer že pred desetimi dnevi izrazil nestrinjanje s tem, da njegovo ministrstvo podpisuje odločbe o izročitvi haaških obtožencev.

Obtožnica haaškega sodišča Šljivančanina skupaj z Miroslavom Radićem in Miletom Mrkšićem, ki sta že v sheveningenskem priporu, bremeni pokola približno 200 hrvaških ujetnikov novembra 1991 v bližini Vukovarja. Mrkšić se je prostovoljno predal srbskim oblastem spomladi 2002, Radić pa je to storil sredi maja letos. Srbske oblasti so doslej poskrbele za hitro izročitev haaških obtožencev, o Šljivančaninu pa po njegovi aretaciji vse do danes ni bilo več nobenih vesti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10