Davek razdelil članice Evropske unije

V EU se pojavljajo ideje za rešitev zastoja v pogajanjih o uvedbi evropskega davka na finančne transakcije. Nemčija je na primer na neformalnem srečanju finančnih ministrov EU v Koebenhavnu predlagala vmesno rešitev – uvedbo davka na vse transakcije, ki vključujejo delnice gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi.

Komisija je septembra lani predlagala obdavčitev vseh transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena od strank pri poslu sedež v EU. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka.

S tem evropskim davkom bi po navedbi komisije zagotovili, da finančni sektor povrne svoj dolg davkoplačevalcem, ki so v zadnjih treh letih za njegovo reševanje namenili 4600 milijard evrov. Ta davek naj bi na leto prinesel okoli 55 milijard evrov. Več kot polovica pobranega davka naj bi šla v proračun Unije, preostalo pa državam članicam.

Davek razdelil članice Evropske unije

Ta predlog je razdelil članice Unije. Na eni strani je devet držav, vključno z Nemčijo, Francijo in Italijo, ki želijo evropski finančni davek uvesti čim prej; Slovenija v tej pobudi ne sodeluje. Na drugi strani pa sta Velika Britanija in Švedska, ki davku odločno nasprotujeta.

Uradno stališče Slovenije je, da podpira takšen davek, če se uvede v celotni EU in če se rešijo nekatera tehnična vprašanja, je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič.

"Za nas je zlasti pomembno, kako bi se ta davek razdelil med evropski proračun in proračun držav članic, po kakšnem načelu, glede na to, kje je davek pobran ali kako drugače," je pojasnil. Poleg tega je za Slovenijo pomembno vprašanje, kaj bi uvedba takšnega davka pomenila za preostala vplačila v evropski proračun, ki bi se po Šušteršičevih besedah najbrž morala ustrezno zmanjšati.

Ob tem je minister nakazal, da bi znala Slovenija sama uvesti davek na finančne transakcije, kar je nakazal tudi že premier Janez Janša marca v Bruslju. "Tudi v Sloveniji je veliko pobud, da bi se takšen davek uvedel, tako da verjetno nekam v to smer bomo šli," je dejal Šušteršič.

Nemčija predlagala vmesno rešitev

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je za rešitev zastoja v EU predlagal vmesno rešitev – uvedbo davka na vse transakcije, ki vključujejo delnice vseh gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, pri čemer bi bil davek pobran tam, kjer je podjetje registrirano. Obenem pa naj bi se nadaljevala pogajanja o predlogu komisije o skupnem davku na finančne transakcije.

Prvi odzivi na nemški predlog so pozitivni. Francoski finančni minister Francois Baroin je ocenil, da je predlog izvedljiv. Podprla ga je tudi finska finančna ministrica Jutta Urpilainen. Z njim je delno zadovoljen tudi finančni minister Švedske, ki je poleg Velike Britanije temu davku najmanj naklonjena.

"Za nas bi bilo najbolje, da opustimo predlog Evropske komisije in poiščemo pragmatično rešitev," je sicer poudaril švedski minister Anders Borg. "Če želimo rešitev, sprejemljivo za celotno EU, moramo biti pragmatični," je dejal in dodal, da to pomeni, da mora biti rešitev sprejemljiva tudi za London.

Britanci so najodločnejši nasprotniki skupnega evropskega davka, ker se bojijo posledic za londonski City, največje evropsko finančno središče, preko katerega gre 80 odstotkov vseh finančnih transakcij v Evropi. Če bi na vmesno rešitev pristala Švedska, bi bil to precejšen premik naprej v iskanju soglasja, ki je v EU potrebno za sprejemanje odločitev o davkih.

"Pomembno je, da smo odprti in pripravljeni na rešitve"

Minister Šušteršič je pojasnil, da je bilo v razpravi v Koebenhavnu očitno, da bodo nekatere države, zlasti Velika Britanija, vztrajale pri tem, da vsaka država uvaja svoje davke in da skupen evropski davek ni potreben. "Morda se bo znotraj območja evra poskušalo hitreje naprej, morda tudi ne takoj s celovito uvedbo tega davka, ampak z nekimi vmesnimi rešitvami," je menil.

Takšna vmesna rešitev bi lahko bila po ministrovih besedah davek na bančno aktivnost ali kaj podobnega. V sklopu prizadevanj za izhod iz slepe ulice EU pripravlja tudi pregled sorodnih ukrepov v posameznih članicah, na podlagi katerega bo morda mogoče najti vmesno rešitev. V Sloveniji obstaja davek na bilančno vsoto bank.

Tudi gostiteljica srečanja v Koebenhavnu, danska ministrica Margrethe Vestage, je dejala, da bi vmesna rešitev lahko bil davek na bančno aktivnost ali davek po vzoru britanskih upravnih taks. "Pomembno je, da smo odprti in pripravljeni na rešitve," je poudarila in zatrdila, da bodo storili vse, da bi se k temu vprašanju vrnili še med danskim predsedovanjem, torej do konca junija.

"Preden zaprosiš za pomoč, moraš narediti vse, kar lahko"

Vzporedno z razpravo o reševanju bančnih kriz je sicer za EU ključno nadaljevati prizadevanja za krepitev kapitalske ustreznosti bank. Med najbolj ranljivimi evropskimi bankami, ki jih je treba dokapitalizirati do konca junija, je tudi največja slovenska, Nova Ljubljanska banka (NLB).

Minister Šušteršič je povedal, da o dokapitalizaciji niso posebej govorili, ker bo to verjetno tema majskega zasedanja. O podrobnostih pogajanj o dokapitalizaciji NLB ni želel govoriti.

Na vprašanje, ali se morda razmišlja o možnosti, da bi Slovenija zaprosila za pomoč NLB iz evropskega začasnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti EFSF, pa je minister odgovoril: "Ne, za zdaj ne."

"Preden za to pomoč zaprosiš, moraš namreč sam narediti vse, kar lahko, in seveda je zaprosilo za pomoč signal, da nisi znal narediti tistega, kar bi bilo treba. Bilo bi zelo slabo, če bi o tem že sedaj razmišljali, ali celo kakšne korake v to smer naredili," je pojasnil.

O NLB ni želel govoriti niti guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki se je prav tako udeležil neformalnega zasedanja v Koebenhavnu. "To ni na dnevnem redu tukaj, to je naš domač problem," je dejal.