Zaradi suše na Hrvaškem proizvedli manj elektrike

"Hrvaški elektroenergetski sistem je stabilen in ne pričakujemo nobenih težav v oskrbi naših potrošnikov. V mandatu sedanje uprave Hepa pa cen elektrike ne bomo zviševali," so zatrdili na Hrvaškem elektrogospodarstvu (Hep).

Kot so dodali, so do konca avgusta letos uvozili za 38 odstotkov elektrike več kot v istem obdobju lani. Hidroelektrarne imajo 40-odstotni delež v proizvodnji elektrike na Hrvaškem. Lani je bila rekordna suša, ki se je nadaljevala tudi letos, sicer pa je Hep lani proizvedel več elektrike kot letos, ker je bilo v začetku lanskega leta veliko vode v akumulacijah, so povedali v Hepu.

Kot so poudarili, so v prvih osmih mesecih letos 35 odstotkov potreb državljanov zagotovili z uvozom. V Hepu pričakujejo, da bodo v zadnjem četrtletju hidrološke okoliščine nekoliko boljše ter da bodo morali za potrebe državljanov uvoziti 30 odstotkov elektrike.

Na Hrvaškem letno povprečno porabijo slabih 18 teravatov elektrike, vsako leto pa praviloma uvozijo približno 30 odstotkov elektrike. Vlaganja v energetiko so med prednostnimi nalogami levosredinske hrvaške vlade.

Poraba elektrike v evropskih državah višja za 15 %

Julija in avgusta se je poraba elektrike v evropskih državah zvišala tudi do 15 odstotkov. "Večje povpraševanje po elektriki v Evropi se nadomešča z uvozom iz Slovenije in Madžarske, delno pa tudi iz jedrske elektrarne v Bolgariji," je poročala turška tiskovna agencija Anadolija. Kot so dodali, so bile cene elektrike julija in avgusta za 20 odstotkov višje v primerjavi s predhodnimi meseci. Tako megavat električne energije na Balkanu stane od 55 do 75 evrov.

Zaradi suše in manjše proizvodnje električne energije ter posledično nakupa elektrike na dražjih mednarodnih trgih se bodo lahko balkanske države prihodnjo zimo soočale s pomanjkanjem elektrike in zvišanjem cen, so še ocenili. Ob tem ne izključujejo niti občasne izključitve elektrike za gospodinjstva v nekaterih državah.

Analitik iz BiH Igor Gavran je ocenil, da v BiH obstaja resnična nevarnost redukcij elektrike glede na znižano proizvodnjo zaradi poslabšanega hidrološkega stanja in posledično občutljivosti elektroenergetskega sistema, ki večinoma temelji na hidroelektrarnah.

Napovedi o uvozu elektrike prihajajo tudi iz Srbije, ki ji manjka 20 odstotkov električne energije, ter iz Črne gore, kjer so proizvedli 30 odstotkov manj elektrike zaradi manjšega priliva vode v osrednjih hidroelektrarnah. Pomanjkanje proizvodnje lastne električne energije z uvozom rešujejo tudi v Makedoniji in Albaniji.

Gavran je še ocenil, da bodo zvišani stroški elektrogospodarstva zaradi uvoza elektrike v državah Balkana vplivali na zvišanje zunanjega dolga posameznih držav. To bo lahko pripeljalo tudi do zvišanja cen elektrike, posledično pa tudi do znižanja življenjskega standarda prebivalcev.