Avtor poročila trdi, da bodo neukročene podnebne spremembe povzročile škodo svetovnemu gospodarstvu v višini 20% BDP letno in več.
Globalno segrevanje bo najbolj prizadelo države v razvoju, zaradi poplav ali suš pa bo svoj dom zapustilo do 200 milijonov ljudi.
Ekonomske in družbene posledice podnebnih sprememb bodo primerljive s tistimi, ki so jih v prvi polovici 20. stoletja povzročile obe svetovni vojni in ekonomska depresija.
V Keniji se je začela enajstdnevna konferenca o podnebnih spremembah, ki se je udeležujejo predstavniki kar 189 držav. Kenijski podpredsednik Moody Awori je zasedanje odprl s svarilom vsem udeležencem: "Tu smo se zbrali v imenu ljudi z vsega sveta, saj se zavedamo dejstva, da podnebne spremembe hitro postajajo ena največjih groženj, s katerimi se je človeštvo kadar koli spopadalo."
Delegati bodo v naslednjem tednu in pol iskali možnosti za razširitev Kjotskega protokola o zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov. Glavni cilj je pritegnitev Združenih držav, Kitajske in Indije, ki pridružitev protokolu za zdaj zavračajo. Omenjene države so poleg Rusije največje proizvajalke toplogrednih plinov, na čelo boja proti katerim naj bi odločno stopila Evropska unija.
Upajo tudi, da bodo veljavnost Kjotskega protokola – izteče se čez šest let – lahko podaljšali, poleg tega pa nameravajo oblikovati načrt za boj proti segrevanju ozračja tudi po letu 2012. Zaradi tega pojava naj bi se namreč do leta 2100 gladina morja dvignila za cel meter, že zdaj pa naj bi bila vzrok tako za suše kot za poplave in posledično za širjenje bolezni in revščino velikega dela svetovnega prebivalstva. "Zato moramo odločno zaščititi naše že tako redke naravne vire, drugače bodo ljudje še naprej živeli v stalni revščini," je dejal Awori in opozoril, da je skrajni čas, da se svet sooči z grožnjo.
Pomoč Afriki
V kenijski prestolnici Nairobi zbrani delegati bodo hkrati poskušali pomagati obubožanim afriškim državam in ostalim državam v razvoju, ki jih spremembe še posebej ogrožajo. Pomoč naj ne bi bila denarna, ampak se bodo posvetili uvajanju rastlin, ki so bolj prilagojene na suho podnebje, ter takih, ki lahko ščitijo pred poplavami.
Ocenjujejo namreč, da bi dvig gladine morja, ki bi tako poplavilo obalne predele, leta 2080 ogrožal že 70 milijonov Afričanov.
Ledene gore pri Novi Zelandiji
Dokaz za segrevanje ozračja je tudi nenavaden pojav, ki so ga opazili le 260 kilometrov južno od Nove Zelandije. Prvič v zgodovini so se tam pojavile ledene gore, ki so se odtrgale od Antarktike. Našteli so jih okoli sto in močno ogrožajo ladijski promet.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.