Suša povzroča preglavice kmetom, cene žit bodo letos višje

Evropa se sooča z novim vročinskim valom. V Španiji in na Portugalskem bi lahko padel vročinski rekord, saj temperature strmo naraščajo, kar je tudi posledica pritoka vročega zraka iz Afrike. Trenutni evropski rekord so namerili leta 1977 v Atenah, in sicer 48 stopinj Celzija, piše BBC.

Suša povzroča težave kmetom po celotni Evropi. Tako v Avstriji kot Nemčiji bo letošnja letina žita tako pod večletnim povprečjem. Nemški pridelovalci žita so oceno letošnje letine zaradi posledic suše znižali s prvotnih 41 milijonov ton na 36 milijonov ton. Predsednik združenja Joachim Rukwied govori celo o "škodi v katastrofalnem obsegu".

In medtem ko se na severu, vzhodu in zahodu Avstrije soočajo z istimi težavami, se pridelovalci na jugu države soočajo s prevelikimi količinami vlage. Najbolj naj bi bila prizadeta koruza. Zaradi nadpovprečno visokih temperatur bo žetev tudi zelo zgodnja.

V Veliki Britaniji so travniki 'biskvitne' barve

Suša je letos presenetila tudi sicer ravninsko Nizozemsko, ki se že stoletja bori z vodo, več kot tretjina države se geografsko gledano nahaja pod morsko gladino, tokrat pa je njena nasprotnica suša.

Z njo se soočajo tudi na Poljskem, kjer je vlada že odobrila 187 milijonov evrov težak paket pomoči prizadetim, ter v Veliki Britaniji, od koder meteorologi poročajo o najbolj sušnem poletju v več kot 50 letih. Kmetje opozarjajo, da so travniki namesto zelene "biskvitne" barve. Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje delovne sile v kmetijstvu, ki otežuje že tako oslabljeno proizvodnjo.

Ne le vročina, težave povzročajo tudi padavine

Medtem ko je v nekaterih regijah sušno, pa se druge soočajo s preveč vlage, kar prav tako zmanjšuje količino pridelka. Deževno obdobje je terjajo svoj davek tudi v Sloveniji.

V Italiji in Španiji se spopadajo z obilico padavin, ki ogrožajo predvsem vinograde, koruzna polja ter krompir in paradižnik. Na jugu Italije bo pridelek breskev po trenutnih ocenah za 20 odstotkov manjši kot lani.

Pomoč obljubljajo tudi v Bruslju

Evropskim kmetom bo v bitki s sušo pomagala tudi Evropska komisija. Omogočila jim bo vnaprejšnje izplačilo evropskih sredstev, kmetje bodo tako lahko do 70 odstotkov izplačil v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike, ki se nanaša na neposredna plačila, ter 85 odstotkov v okviru drugega stebra, ki se nanaša na razvoj podeželja, dobili že sredi oktobra, namesto decembra.

Poleg tega bo kmetom na voljo izvzetje iz okoljskih predpisov, konkretno iz pravil o diverzifikaciji posevkov in površin z ekološkim pomenom. V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so se na to odzvali z opozorilom, da bo to kmetom morda v začasno olajšanje, a bo obenem spodbudilo škodljive prakse intenzivnega kmetovanja, ki so vir podnebnih sprememb in krepijo verjetnost takšnih suš.

"Dokler bodo vlade in EU zavračale podporo trajnostnim metodam kmetovanja, ki ne poslabšujejo podnebnih sprememb in so bolj odporne na njihove učinke, bo ta kriza novo normalno stanje," še svarijo v Greenpeaceu.