Eksplozija je odjeknila pred sedežem Islamske stranke v središču Bagdada, nato pa so zažgali še sedež te stranke v Faludži. Napadli so tudi dom enega njenih voditeljev, šejka Muajada al Azamija. O žrtvah v omenjenih napadih ne poročajo.
V mestu Kirikuk, 290-kilometrov severno od Bagdada, pa je bilo v eksploziji avtomobila bombe blizu urada Kurdske demokratične stranke ranjenih pet civilistov.
Nasprotovanje ustavi
Napade so sprožili iz maščevanja, saj je Iraška islamska stranka pred kratkim nehala nasprotovati osnutku ustave.
V največjem sunitskem okrožju Bagdada Azamija je več sto protestnikov korakalo proti največji mošeji Abu Hanifa, kjer je tudi sedež Iraške islamske stranke, s plakati, na katerih je pisalo "Ne ustavi", in vzklikajoč slogane, da je predsednik omenjene stranke Mohsen Abdul Hamid izdajalec.
Povračilni ukrepi prihajajo po petkovih molitvah, kjer sunitski in šiitski imami svojim vernikom dajejo še zadnje napotke pred referendumom. Šiitski imami prenašajo besede najvplivnejšega verskega veljaka te večinske iraške skupnosti, velikega ajatole Ali al Sistanija, ki vernikom sporoča, naj se odpravijo na volišča in podprejo ustavo.
Mešana sporočila sunitskih klerikov
-Irak bo federalna, parlamentarna demokracija
-Uradni jezik bo arabski in kurdski
-Uradna religija bo islam; zagotovljena bo verska svoboda
-Enake pravice za vse
-Neodvisno sodstvo
-Volitve vsake štiri leta
Sporočilo verskih veljakov manjšinske sunitske skupnosti je bolj zmedeno, saj si je Iraška islamska stranka v zadnjem trenutku premislila in podprla osnutek ustave, po dosegi kompromisa, s katerim so ublažili nasprotovanje dela sunitov pred sobotnim referendumom.
V rojstnem mestu strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina Tikrit, severno od Bagdada, pa je pridigar šejk Rašid Jusif al Kišman v glavni mošeji al Rahim obsodil islamsko stranko, z besedami, da je "zlomila nacionalistične vrste, v zameno pa ni dobila nič". Volivcem je še dejal, naj volijo proti "neverni ustavi, ki so jo napisale roke tujcev". Tudi druge mošeje mestu ljudi pozivajo, naj volijo proti ustavi ter opozarjajo, da "kdor ne bo šel volit, ni pravi sunit".
V bližnjem mestu Samara pa je šejk Adil Mahmud iz Združenja muslimanskih učenjakov ob svoji pridigi izbiral bolj zmerne besede. "Šel bom glasovat in glasoval bom proti novi ustavi, vendar vam prepuščam, da se sami odločite po svojih političnih nagnjenjih," je dejal vernikom.
Poostreni varnostni ukrepi
Pred referendumom so iraške oblasti sicer poostrile varnostne ukrepe. Zaprli so iraške meje in omejili promet v in iz iraške prestolnice. Od četrtka zvečer velja tudi policijska ura. Zaradi praznikov bodo zaprti tudi državni uradi in šole.
